Osamljenost

[noname1]

V življenju ti ne bo nihče delal družbe, nihče se ne bo ukvarjal s tabo, nihče te ne bo imel rad. To je odvisno samo od tebe. Od drugih iščeš, ker imaš v sebi premalo. V življenju smo vedno osamljeni in sami s sabo.

[Arwen]

no, no, no  ;

Noname, resnično sočustvujem s tabo, z dejstvom, da občutiš, da te nihče nima rad...

[noname1]

Kako pa je potem? Treba se je sprijazniti, da je v življenju tako. Je eno samo trpljenje in bogato z osamljenostjo. Ne gre tu zame, tu gre za življenje.

ženski spolni organ, nekaj se dogaja z mano...

[Arwen]

Ne gre tu zame,

aja?

[noname1]

V bistvu gre za vsakega. Ljudje, ki se počutimo osamljeni, smo luzerji, ki ne znamo biti sami.

[Arwen]

mhm... od kje pa tvoja osamljenost izvira?

[noname1]

Kaj pa vem? Tvoja zahrbtna vprašanja... Ne vem kaj imaš točno za bregom. V bistvu ful zanimivo. Bil sem sam celo življenje pa se kljub temu nisem navadil biti sam. Verjetno ima večina ljudi instink, ki jih vodi k drugim ljudem. Druge razlage tukaj ni. Če bi osamljenost izvirala in nekih kognitivnih shem, potem jaz ne bi trpel osamljenosti glede na to, da nisem navajen biti v družbi. Upam, da štekaš zakaj je to dvoje protislovno.

[Arwen]

Bil sem sam celo življenje

ker?

[noname1]

Ker v življenju lahko vse pride. Vem kam pes taco moli. Da je problem v meni...

[Arwen]

ja pa ne...

Dejstvo je, da ima vsak zakaj svoj zato

Sem 20 letni študent drugega letnika, v katerega mi ni jasno kako sem sploh prišel z vsemi težavami. Moja glavna težava je osamljenost, zaradi katere se že več let počutim apatičen....

...Kar me najbolj ovira v življenju..., je moja bolezenska senzibilnost. Vsaka stvar me iztiri, ob vsaki stvari čutim napetost. Prijetnih čusev pa zaradi depresije praktično več nimam, čeprav mi Cipralex kar dobro pomaga, da preživim, sicer bi se konstantno jokal in ne bi mogel delati še edine stvari na katero se lahko oprimem-faksa. 

vse to, pa še verjetno kaj zraven, ima nekje svoj izvor, je tako?

[noname1]

Pomojem jih je kar več. Več ženski spolni organrij se združi pa rata še večja pizdrarija.

[moonica]

ne bi blo slabo raziskat te posamezne pi*darije, noname

[noname1]

Raziskati je že kul, če imaš kakšen evro v žepu za psihoterapije. Ali pa si dovolj brihten, da razloge poiščeš sam s kakšno knjigo.

[utrujena]

mislim, da si ti že preveč knjig prebral in ti že škodijo namesto koristijo.

[trzinka]

mislim, da si ti že preveč knjig prebral in ti že škodijo namesto koristijo.

se strinjam.

Noname, imaš veliko težav, katerih sploh ne želiš razčistiti ali se jih ne zavedaš. Ne mislim biti nesramna, ampak dejansko si zelo težka oseba, s katero je neprijetno komunicirati.
Tvoje razmišljanje je skrajno negativno, vse mečeš v isti koš. Ne vem, verjetno si zelo razočaran v življenju, ampak težave moraš razčistiti sam s seboj ne z drugimi ljudmi.

[moonica]

Raziskati je že kul, če imaš kakšen evro v žepu za psihoterapije. Ali pa si dovolj brihten, da razloge poiščeš sam s kakšno knjigo.

da se tudi preko kartice, noname ... v KP vem za enega

[Anchi]

No pa ste prestrašili novinko, ki je temo odprla...
Razcepljam temo.

[Roost 12]

Raziskati je že kul, če imaš kakšen evro v žepu za psihoterapije...

Dokler imaš status študenta imaš psihologa/psihiatra na Aškerčevi zastonj. Če izvaja psihoterapijo ne vem. Splača se preveriti, ne?  Še ena možnost je psihoterapija za 5€ na Slovenskem inštitutu za psihoterapijo.

[martinca]

Slovenski institut za psihoterapijo ima ceno 15 eur za studente, brezposelne in upokojence, za ostale pa 20 eur.

[Ventilator]

Kaj pa vem? Tvoja zahrbtna vprašanja... Ne vem kaj imaš točno za bregom. V bistvu ful zanimivo. Bil sem sam celo življenje pa se kljub temu nisem navadil biti sam. Verjetno ima večina ljudi instink, ki jih vodi k drugim ljudem. Druge razlage tukaj ni. Če bi osamljenost izvirala in nekih kognitivnih shem, potem jaz ne bi trpel osamljenosti glede na to, da nisem navajen biti v družbi. Upam, da štekaš zakaj je to dvoje protislovno.

Pravilno si ugotovil, ljudje smo biološko nagnjeni k druženju, v zgodnjem otroštvu je stik z materjo celo nujen za preživetje in za normalen razvoj. In biološko/evolucijsko je tudi pogojen občutek osamljenosti - sicer tega občutka ne bi bilo. Torej nisi luzer, če ne znaš živeti sam, si zgolj normalen človek. Problem je pa, če ne znaš navezovati stikov ali jih ohranjati, če se v družbi počutiš slabo, anksiozno, če ne najdeš prave družbe itd. Ampak tudi če imaš katere od teh problemov nisi luzer, ker za to nisi kriv sam, razen če uživaš v svojih težavah (samo pol itak nimaš problema ).
Problem je verjetno tudi v tebi, ampak ni pa nujno izključno to. Jaz sem imel npr. v srednji šoli hudi težave s sprejemanjem oz. se nisem dobro počutil v razredu, ampak to je bilo zaradi nekaterih sošolcev ...

Nimam izkušenj s tem, ampak mislim, da bi ti znal pomagat tudi kak asertivni trening (je pa recimo ok. 200 € za 10-15 srečanj se mi zdi, odvisno tudi kje).