FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte. četrtek, 24. maj 2012 ura: 17:33


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: [1]   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: moja zgodba  (Prebrano 1991 krat)
0 uporabnikov in 2 gostov pregleduje temo.
nikica
gost
« dne:: nedelja, 13. julij 2008 ura: 15:26 »

Najprej lep pozdrav vsem. Že dalj časa spremljam forum in moram reči, da vas vse prav občudujem. Pred leti sem se tudi sama borila z anksioznostjo in paničnimi napadi. Prvi panični napad se mi je zgodil pri 19 letih v avtu; bil je grozen občutek, da  bom umrla. Fant, ki je bil takrat z mano, me je odpeljal do dežurnega, pomirili so me, da je vse OK. Potem dolgo nič. Naslednjič v diskotu, z istimi občutki. Naslednji dan sem šla k zdravniku. Dal mi je tablete za zmanjšat srčni utrip, ker mi je res srce bilo kot noro, ampak to je bilo od strahu, danes to vem. Kmalu so se začeli napadi stopnjevat, zdravnik postavil diagnozo depresija, dobila tablete eglonyl, vendar pretirano niso zboljšale počutja, vendar je zdravnik kar ustrajal pri svojem. Vse zdravstvene leksikone sem prelistala, si predstavljala vse možne scenarije in bolezni, vendar dokler nisem lani decembra po naključju dobila tega foruma, sploh nisem vedela, kaj v bistvu mi sploh je. Te težave so se vlekle skoraj leto dni, z občasnimi izboljšanji, pa z
nekaj hudimi padci, po katerim sem se komaj pobrala. Na pregledu (tistem predhodnem, preden začneš delat), pa mi je zdravnik omenil možnost povezave KT in depresije, oz. teh težav. Kmalu zatem sem jih, sicer zaradi drugega razloga nehala jemat, in ne boste verjeli, napadi so ponehali. In je šlo kar na bolje; ker ni strahu pred napadom, se ta tudi res ne zgodi. Od takrat (od tega je zdaj 12 let) se mi ne pojavljajo več. Ne bom trdila, da je to poglavitni razlog, ker v istem času se tudi službo zamenjala, v kateri sem zlo bolj zadovoljna kot v prejšnji, je pa res, da se mi je prvi napad zgodil po začetku jemanja KT. Danes se bojujem samo še s socialno fobijo, največkrat se mi tresejo roke, zato se izogibam določenim situacijam, kar vem, da ni dobro, ampak tko pač je.Na starem forumu sem prebrala mnogo na to temo, če ima pa kdo kakšen pameten predlog, kako si pomagati, bom zelo hvaležna. Lepo nedeljsko popoldne vam želim.
Prijavljen
nikica
gost
« Odgovori #1 dne:: ponedeljek, 14. julij 2008 ura: 18:12 »

Kaj sem res edina na tem širnem svetu s soc. fobijo  Sad?
Prijavljen
Kaj
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Spol: Moški
Prispevki: 191


Smeh podarjam sebi in drugim :-)


« Odgovori #2 dne:: ponedeljek, 14. julij 2008 ura: 18:17 »

Kaj sem res edina na tem širnem svetu s soc. fobijo  Sad?

tud mene je včasih strah množice, se mi tresejo roke Sad
Prijavljen

JAZ SEM, KI SEM
Arwen
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 6.310


vsi smo orli


« Odgovori #3 dne:: torek, 15. julij 2008 ura: 08:52 »

... če ima pa kdo kakšen pameten predlog, kako si pomagati, bom zelo hvaležna.

strokovna pomoč, skupine za samopomoč, druženje preko Dam-a, ... oblik in možnosti je precej...
Prijavljen

V prav vsakem trenutku lahko svobodno izbiram in vsaka izbira določa smisel mojega življenja
Anchi
Administrator
Expert
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 1.412



« Odgovori #4 dne:: torek, 15. julij 2008 ura: 13:32 »

Pozdravljena Nikica, dobrodošla na forumu!
Kot ti je napisala Arwen, bi bilo morda dobro, da poiščeš strokovno pomoč - to je, če se ti zdi, da te tvoja socialna fobija ovira pri življenju.
Tresenje rok je ena taka zadeva, ki jo povečini opazimo samo mi, drugi tega ne vidijo, tako da ti kar pusti naj se ti tresejo. Vem - lažje reči kot storiti, ampak pomaga, če se za vsako ceno ne skušamo izogniti raznim simptomom. Dolgoročno je rešitev verjetno v povečanju samozavesti, pa tudi v tem, da si dovolimo biti nepopolni. Drugi nas ne bodo nikoli tako strogo ocenjevali kot ocenjujemo sami sebe. Pri tem pa, kot je bilo rečeno, pomaga strokovna pomoč, sproščanje in pa to famozno "delo na sebi". Društvo tudi organizira skupine za samopomoč, malo pobrskaj po forumih za srečanja pa pokukaj, če se kakšna odvija blizu tebe.
Lp.
Prijavljen

Everything will be ok in the end. If it’s not ok, it’s not the end.
krasendan
gost
« Odgovori #5 dne:: torek, 15. julij 2008 ura: 15:06 »

hej nikica...men se tut roke tresejo...pa tut so že drugi opazl...zej nardim tko po enmu nasvetu, k sm ga dobila...povem pač bližnjim...ups zej se mi pa mal roke tresejo...če me vprašajo zakaj, al povem da sem nemirna, al pa rečem sej bo minilo...pomaga...kmal sploh ne obrajtajo več...

dobrodošla
Prijavljen
nikica
gost
« Odgovori #6 dne:: torek, 15. julij 2008 ura: 16:45 »

Ojla. Strokovno pomoč sem si že poiskala in sicer hodim na KVT, sicer sem še na začetku, ima mogoče kdo izkušnje? Vem, da bi morala veliko delati na sebi, pa ne se obremenjevat s tem, kaj si drugi mislijo o tebi, ampak je težko, če imaš to vcepljeno že v otroštvu. Saj men se roke ne tresejo vedno in povsod, v družbi domačih in najožjih prijateljev sploh ne. Vendar me misel na to, da bi se mi pa lahko tresle (ker se mi je pač to že nekajkrat zgodilo in tud opazli so), omejuje. Rada bi kaj storila na samozavesti, pa ne vem kaj lahko sama storim. Najbližja skupina pa je skor 100 km stran, tko da...                                 
Prijavljen
Arwen
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 6.310


vsi smo orli


« Odgovori #7 dne:: sreda, 16. julij 2008 ura: 08:40 »


.... Rada bi kaj storila na samozavesti, pa ne vem kaj lahko sama storim.  ... 

saj to je to - vse storiš le ti, vse storimo le mi sami... kako? z delom s sabo, s spreminjanjem vzorcev, s predelavo in razumevanjem otroštva, vcepljenih vzorcev, s spreminjanjem samega sebe, ...počasi, vztrajno, vsak dan malo... so knjige na to temo, so psihologi, psihiatri, psihoterapevti, so ustanove... Pomaga tudi izpostavljanje, da se udeležuješ stvari, katerih te je strah (recimo, nekdo se boji it v kino - torej izpostavljanje : iti v kino, seveda sprva sediš čisto zraven vrat, potem pa vsakič bolj proti sredini... ali pa je nekoga strah se peljat z avtobusom in gre in se pelje, sprva le od postaje do postaje, potem pa vedno dlje.... itd itd )

« Zadnje urejanje: sreda, 16. julij 2008 ura: 10:17 od Arwen Coprnica » Prijavljen

V prav vsakem trenutku lahko svobodno izbiram in vsaka izbira določa smisel mojega življenja
Strani: [1]   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.4 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.133 sekundah z 21 povpraševanji.