Depresija - vprašanje trajanja

[Gegec]

Imam eno vprašanje. In sicer me zanima ali so simptomi v času depresije bolj ali manj enaki? Ali gre mogoče tudi za t.i. vrhunce depresije (razdraženosti)?

Sama se ubadam z anksioznostjo in zadnje čase ugotavljam tudi velike simptome depresivnosti. Tudi ljudje,ki me ne poznajo mi pravijo, kaj sem tako "hudo žalostna".

Sem že pol leta brez ad-jev. In je bilo stanje ok oz. obvladljivo. Do sedaj. Sedaj so se mi začeli pojavljati nemir, vrtoglavica, naraščanje splošnega strahu itd. Vzroka za mojo specifično anksioznost sedaj ni, ker sem v položaju,da ne more vzkliti oz. je ne morem niti sama priklicati oz. se vzpostaviti stresnim dejavnikom (šla na lažje delovno mesto, ker je bil problem pred odgovornostjo v službi).

Skratka če ponovim, zanima me ali ima depresija svoje vrhunce npr. ko ne bi bil sposoben iti niti k zdravniku?

[noname1]

Ima. V bistvu je tako, da v določenih dnevih jo človek nekako obvladuje. To traja toliko časa, dokler te ponovno ne stisne. Povsem odvisno je od dneva. Imaš tudi dni, ki se dobro počutiš.(Skrajnost tega je bipolarna motnja, ko gre stvar iz ene skrajnosti v drugo.) Od dneva je odvisno pa tudi od obdobja. Lahko si tudi po več mesecev... Ne bom rekel super, rekel bom sprejemljiv, ker v depresiji nikoli nisi super, pod vplivom ekstaze.

Skratka če ponovim, zanima me ali ima depresija svoje vrhunce npr. ko ne bi bil sposoben iti niti k zdravniku?

Tudi sam sem trenutno v takem obdobju, ko nisem sposoben nič. Skratka toje čisto evidentno, čisto običajen znak depresije.

[Gegec]

Hvala za odgovor. Sicem mislim, da sem že čez tahujše občutke. Nisem ok, imam glavobol, brezvoljnost, podočnjake do brade ...ampak stojim na nogah. Šla že na krajši sprehod.

Ko so bili občutki najhujši sem mogla še na novoletno zabavo in vse "preživela". Bravo mi 

V trenutkih izboljšanja sem odšla tudi k zdravniku po ad-je za vsak slučaj. Ker med prazniki mojega zdravnika ni in če bo sila jih bom začela zopet jemati. Po pol leta premora 

Ampak mislim, da sem za to rundo že ok.

Veliko pa mi v teh težkih dneh pomaga forum. Res hvala vsem, super ste.

[noname1]

Zakaj pa tako cincaš z AD-ji. Če si v depri, jih pač moraš jemati. Čemu odklanjaš pomoč?

[Gegec]

Saj v bistvu ne vem ali bi jih mogla začeti jemati in da odlašam z najnujnejšim ali naj se probam boriti in priti čez to obdobje. Verjetno se je enkrat potrebno s tem soočiti in priti nekako čez brez tablet. Ne vem niti če prav razmišljam.

Ugotovila sem tudi nekaj. Da v tem času, ko sem prvič slišala za anksioznost in kasneje za znake depresije, nisem bila bolana (tu mislim na razne viroze itd.). Pa verjetno sem v dveh letih imela kakšno virozo. Ampak vedno se mi pojavijo isti znaki kot pri anksioznosti. Nisem pa človek, ki bi hitro dobil vročino, saj bi me le ta potolažila, da gre za kaj drugega kot za ankso. ali depro. Skratka vedno se mi pojavi tudi nemir, padec življenjske energije itd. Verjetno gre to za strah pred ponovitvijo, ki ga prikličem sama.

Povejte mi nekaj. Ali vi čutite razliko med fizično boleznijo in anksioznostjo, depresijo itd.?

[noname1]

Saj v bistvu ne vem ali bi jih mogla začeti jemati in da odlašam z najnujnejšim ali naj se probam boriti in priti čez to obdobje. Verjetno se je enkrat potrebno s tem soočiti in priti nekako čez brez tablet. Ne vem niti če prav razmišljam.

Mislim, da si zastavljaš preveč težko nalogo. Težko, težko boš prišla skozi brez AD-jev. Nočem te strašiti, samo želim ti pojasniti, da pravijo da SAMO s trdim delom in voljo, se depresije ne da pozdravti.

Sicer pa prvič slišim za povezavo med virozami in anksioznimi motnjami. Je pa tako, da tako prvo kot drugo... Oboje ti uniči življensko energijo. Tako, da jaz nekih korelaciji ne bi postavljav, ampak bi kvežjemu rekel, da delujeta komplementarno: Ko sta obe skupaj je še huje.

[alexx]

Povejte mi nekaj. Ali vi čutite razliko med fizično boleznijo in anksioznostjo, depresijo itd.?

Glede telesnih simptomov, bi rekla, da so včasih precej podobni, le da trajajo različno dolgo. Razlika pa je, da vseeno, če imaš samo virozo, ni tistega občutka obupa in žalosti.

Vem, da si nekako razočarana Gegec, ker si bila že dobra, a po moje je bolje spet pričeti jemati AD-je, kot pa trpeti. Zima bo še dolga, in ni čas za biti preveč pogumna.

Drži se. 

[noname1]

Jaz bi dodal, da so telesni občutki res nehativni, tako pri virozi, kot pri depresiji, vendar vseeno DRUGAČNI.

Vem, da si nekako razočarana Gegec, ker si bila že dobra, a po moje je bolje spet pričeti jemati AD-je, kot pa trpeti. Zima bo še dolga, in ni čas za biti preveč pogumna.

 

[Kitarist]

Ko sem dobil virozo sem kasneje dobil tudi panicni napad ker se mi je anskioza tako povecala da je bilo res neznosno. Sedaj sem pa dobil nove simptome kot je anskioza in depresija ki pride cez dan po hrani ali pa kar tako (najprej stiskanje v prsih oziroma obcutek straha brez razloga potem pa se obcutek zalosti tudi brez razloga in ti gre na jok a ne jokas). Sedaj gre spet na boljse. Drugace pa ja ko zbolis se anskioza ali pa karkoli poveca a ko se pozdravis se spet vse stabilizira.

[The_one]

Imam eno vprašanje. In sicer me zanima ali so simptomi v času depresije bolj ali manj enaki? Ali gre mogoče tudi za t.i. vrhunce depresije (razdraženosti)?

Sama se ubadam z anksioznostjo in zadnje čase ugotavljam tudi velike simptome depresivnosti. Tudi ljudje,ki me ne poznajo mi pravijo, kaj sem tako "hudo žalostna".

Sem že pol leta brez ad-jev. In je bilo stanje ok oz. obvladljivo. Do sedaj. Sedaj so se mi začeli pojavljati nemir, vrtoglavica, naraščanje splošnega strahu itd. Vzroka za mojo specifično anksioznost sedaj ni, ker sem v položaju,da ne more vzkliti oz. je ne morem niti sama priklicati oz. se vzpostaviti stresnim dejavnikom (šla na lažje delovno mesto, ker je bil problem pred odgovornostjo v službi).

Skratka če ponovim, zanima me ali ima depresija svoje vrhunce npr. ko ne bi bil sposoben iti niti k zdravniku?

Pravijo, če se depresija in podobne stvari ne pozdravijo do konca, se bolezen vrača. Ima tako razsežne opcije, da ne vstaneš iz postelje, pa čeprav te fajn tišči lulat.

[toja]

The_one....

[dusica]

Mene pa zanima slednje: zakaj se počutiš depresiven in  , kljub jemanju Ad in stabilizatorja? To se mi zdi absurd, ker..potem, kako naj računam na "zdravilo", ko ugotovim, da moram 3/4 storiti sama..res ni lahko!

Pred kratkim sem pričela psihoterapijo, katera upam, da mi bo pomagala najti pravo pot v življenju, ker v času depre (sedaj me spremlja že 3 mes!!! ) se počutim prav izgubljeno...Kako si vi takrat pomagate, da se čim prej dvignete?

In koliko časa se zdravi depro? Meni teče že sedmo leto in sem res naveličana...

Hvala vsem! 

                                                   Dušica

[trzinka]

Mene pa zanima slednje: zakaj se počutiš depresiven in  , kljub jemanju Ad in stabilizatorja? To se mi zdi absurd, ker..potem, kako naj računam na "zdravilo", ko ugotovim, da moram 3/4 storiti sama..res ni lahko!

                                               

Ja, tako je to, ADji so samo opora pri zdravljenju,ne smeš se zanašati samo na njih, ostalo moramo narediti sami..., žal je tako. Prisiliti se moraš, da se kam premakneš, narediš nekaj zase. Psihoterapija je tudi fajn, odvisno katero imaš. Tam tudi sama delaš, čeprav te vodi in usmerja terapevt.
To je kot pri virozi, vzameš Lekadol, da ti zbije vročino, ampak na tebi je pa, da odležiš, piješ čajčke in limonco....., če ne se bolezen ponovi.

[kinto]

Se mi zdi, da je psihoterapija nekako bolj učinkovita pri blagi depresiji, ko človek sicer normalno funkcionira, a ga muči recimo žalost, tesnoba, strahovi, se sekira in je s psihoterapijo potrebno to predelat. Ko padeš v globjo depresijo itak izginejo vsa čustva (tudi negativna), ne moreš mislit, da bi pravilno dojemal stvari in predeloval preteklost, izgine vso sekiranje.. Sicer pa to vidim kot pozitiven del depresije, saj povozi vsa čustva in imaš priložnost začeti na novo... telo pač reče dovolj je bilo stresa in se ugasne...

Mene tut zanima, kdaj bom imel spet energijo, koncentracijo, spomin, čustva, normalno spanje in pogled na svet kot včasih... Kljub ad-jem in veliko dela na sebi to še vedno nisem jaz.

[trzinka]

Jaz sem bila čisto na dnu in priznam, takrat nisem mogla nič. Ko so prijeli ADji se je počutje izboljšalo in sem šele čez pol leta odšla na KVT. Obstaja več vrst psihoterapij, za različne motnje in težave, samo ljudje nismo seznanjeni z njimi, vsi psihiatri pa tudi ne omenijo tega.
 Ko si kolikor toliko opomoreš, da greš vsaj ven, takrat je treba resno začet in vztrajat!!

[dusica]

Mene tut zanima, kdaj bom imel spet energijo, koncentracijo, spomin, čustva, normalno spanje in pogled na svet kot včasih... Kljub ad-jem in veliko dela na sebi to še vedno nisem jaz

Ja, to mi je tudi znano, namreč tako sem se počutila cele 3 tedne po hudem januarskem kolapsu (takšnega še nikoli prej! ) in se odločila narediti tej agoniji konec: pričela sem s super psihoterapijo: počasi napreduje in dojemam nove stvari o sebi, ona pa me razume in se poglablja predvsem v moje otroštvo, ker sem takrat prebolela še eno težko bolezen... ..na žalost! Daje mi smernice, sama pa prebiram knjige, hodim v naravo in sedaj se bom še lotila globinskega sproščanja..važno, da pridobim na energiji in življ.moči..drugače, sem realis!

Kakšne izkušnje imate ostali s psihoterapijo?

[kinto]

Trzinka, pol leta si že jemala ad-je preden se je počutje toliko izboljšalo, da si odšla na KVT? Kaj pa po tem, koliko časa si še rabila, da so možgančki spet začeli delat 100%?

[kinto]

Zdravo,

Mene pa zanima, koliko časa je še trajalo, potem ko vam je antidepresiv prijel in ste lahko začeli kolikor tolikor normalno funkcionirati, da ste spet prišli nazaj na enak nivo oz. počutje, kot pred pojavom depresije?

Jaz se namreč s to depresijo sedaj spopadam že 6 mesecev, zadnje 2 meseca po zamenjavi antidepresiva je šlo počutje sicer na gor, če sem v času vrhunca depresije funkcioniral s 40%, sem sedaj recimo na 70%, ampak to še zdaleč ni to. Še zmeraj ni energije in moči, ni čustev...veselja, žalosti, jeze...nič od nič, praznina, manjka tisto človeško bistvo, sem kot ena...ne vem kako naj se izrazim...lupina, skos je enako, ne morem čutit tonov, nians...če me razumete...isti izraz na obrazu cel dan, vsak dan... npr. glasbe nisem poslušal že 6 mesecev, tv-ja ne morem gledat, ker me veseli ljudje na ekranu motijo, itd...in pa ta koncentracija ter spomin, da sploh ne omenjam..

Sedaj se sicer prisilim in grem občasno v družbo ampak to ni to...kot da sem iz drugega planeta..ne zanima me nič, izražam se kot en čudak, ne vem kaj se dogaja okoli mene, nekdo me nekaj vpraša in dostikrat sploh ne razumem, enostavno kot da sem čisto mimo...skratka to nisem jaz. Mislim, da sem v tem času kar veliko naredil zase...glede na to, da se mi pred pojavom depresije nikakor ni lubilo teči ali nehati kaditi....pa sedaj, ko res ni nobene energije in volje, redno tečem in tedensko pretečem 30 km, kaditi sem skoraj nehal in bom v kratkem povsem prenehal, pogovarjam se o tem, raziskujem in se izobražujem na tem področju...Gre za prvo epizodo depresije in ne vem zakaj kljub zdravljenju in delu na sebi tako dolgo traja...in če je to vse kar lahko pričakujem od izboljšanja, potem raje končam vse skupi...

Kdaj ste vi spet dobili nazaj energijo, koncentracijo in čustva .... kdaj ste spet ratal vi.. ?

Kaj lahko še naredim?

[Ribica]

Kinto,

glede na to, da je to tvoja prva epizoda depresije, bo verjetno šlo hitreje, ampak nekaj mesecev boš še moral vztajati.
Moja izkušnja je, da sem po tretji epizodi depresije, ki je bila telo huda, kljub AD-jem potrebovala cca. 1 leto, da sem prišla na 70% sposobnost funkcioniranja, potem pa ob psihoterapiji in vseh drugih aktivnostih še kakšni 2 leti, da sem prišla na, recimo 90%. Nikoli več pa ne bom, kot sem bila preden sem zbolela - tu mislim na energijo, zagon za delo, ideje, želje po ustvarjanju, po nečem novem....Nekoč sem bila, da bi lahko svet obrnila 3x naokrog, nič mi ni bilo težko ali nemogoče.... Sedaj tega elana več ni. Marsikaj se mi več ne da početi, čeprav sem nekoč rada počela. Pač živim mirno in urejeno, čustvujem, se veselim in žalostim, a ni več evforije, ki je nekoč bila.... Sprejela sem to. Mogoče pa to z leti tako ali tako pride in nima depra nič pri tem. Dopuščam tudi to možnost.

Nikar ne prenehaj z AD-ji prehitro, ker vsaka naslednja epizoda depresije je težja - na osnovi lastnih izkušenj.

Ribica.

[dusica]

Pač živim mirno in urejeno, čustvujem, se veselim in žalostim, a ni več evforije, ki je nekoč bila....

Se spopolnoma strinjam z Ribico! Ko pomislim, da se že 7 let bojujem z depro, vmes pa doživela in preživela dve hudi epizodi..še vztrajam in bom, ker si želim omogočiti tudi nekaj zase! Ne obremenjujem se s tem, kaj ljudje mislijo in kako me gledajo, ker vem, da delam vse v svojih sposobnostih, povrh pa jim rade volje obrazložim, kakšno je stanje..

Upam le, da bom do drugega leta lahko prenehala z Ad oz. da se bo moje psihično stanje tako znormaliziralo, da jih ne bom potrebovala...

Kar se tiče energije...poksusi s prehrambenimi dodatki!


                                                          Dušica