Ste kdaj razmišljali....

[Roza]

Pozdravljeni .
Danes sem na veliko razmišljala o sebi, o vzrokih za moje težave, o mojem otroštvu, družini itd. skratka o tem kaj vse v mojem življenju je vplivalo na to da sem kakršna sem, depresivna. Kaj mislite, kateri vzroki so vas pripeljali do tega da ste zboleli??
Zanima me še nekaj..kako se počutite v službi, pridete utrujeni domov?? Jaz sem v službi polna energije, se mi zdi da bi lahko gore premikala, potem pa ko pridem domov se mi zdi kot da me je dal kdo na off, popolnoma ugasnem, ne predstavljam si da bi imela doma otroka in kaj bi imel od mene...sodelavke pravijo, da se sčasoma utrdiš in navadiš, pri meni traja že 4 mesece in sem še vedno utrujena ko pridem domov, nič boljše...včasih se obtožujem da imam slabe gene, da sem pasivna tako kot moji starši itd..se vam zdi da je na vaše neg. poglede na svet vplival tudi kdo drug? Morda starši z njihovim načinom razmišljanja in splošnega načina življenja?
Hvala da ste prebrali moj tekst . Lepe pozdrave.

[Sofia-Del_Sati]

Hojla!

Jst mam soc.fobijo in nenehen stik z ljudmi mi je muka, po drugi strani, pa ko se hočem dobiti s kakšnim frendom/-ico ali preko chat-a, pa jih navadno ni.

Ker sem ravno že v nevem kateri fazi obupanja in razočaranja, mislim, da sm zdj celo v predzadnji, se o vzrokih ne sprašujem več veliko. Če sem jih do nedavnega imela preveč in sem jih kasneje zrealizirala na vsaj 3 glavne dogodke, ki so me zaznamovali, potem pa 2 dodatna, ko sem začela aktivno delati na sebi, sem sedaj "prešaltala" na 100% kesanje; karkol sem slabega rekla o kakem človeku ali dogodku, ki je bil resda vzrok moje fobije, mi je zdaj žal! In vse obrnem nase oz. vso krivdo prevzamem, da sem sedaj kar sem ali pa kar nisem. Enostavno ne zmorem več iskati vzrokov pri drugih, pri sebi, iskati rešitve, ker se samo še zapletam.

V službi je tako, da mi je najbolj grozno, ker sem med ful folka in svoj čas razmišljanja namenim samo strahu in samoobtoževanju. Po drugi strani moram biti v službi zaradi sebe, da ne mislim o neg. mislih in da sem vsaj malo med ljudmi.
Ko pridem domov, sem itak cunja. Za nkamor. Včasih sem se še sprostila na forumu, zdaj pa mislim, da nimam več nobene funkcije, motivacije,....

Konkreten odgovor na tvoje vprašanje, kdo je odgovoren na naše neg. poglede na svet? Če vsega tega sranja ne bi doživela, bi bila takšna, kot sem bila prej. Brez fobij, strahu, neg.samopodobe itd. Kar sem doživela, ne vem zakaj sem se tako odzvala. Ko iščem sedaj rešitev in mi še na psht vzame še zadnji delček upanja, potem si upam trditi, da tokrat nisem kriva. Bom pa, ko bom obupala. Pozdravček Sofie

[Arwen]

Kaj mislite, kateri vzroki so vas pripeljali do tega da ste zboleli??

skupek vsega...

[Suzy]

Jaz nimam kaj razmišljat,točno vem vzroke za na nastanek svoje depresije .
Name je vplivalo več dejavnikov oz. pridobljenih lastnosti ter življenjske okoliščine. Pomembno vlogo pri nastanku depresije pa so tudi moje osebnostne lastnosti.
Ranljivost, ne zaupanje vase in v svoje sposobnosti in katerih je skupek pogled na svet  prežet s pesimizmom.
So pa še tukaj življenske obremenitve,finančna nestabilnost,težave v medsebojnih družinskih odnosih in pa razni dogodki,ki so mi spremenili svojo življensko utirjenost,....pa še kaj bi lahko naštela...
Nikoli pa nisem razmišljala,da bi imeli starši kakršnokoli krivdo oz.jih obtoževala,da so pripomogli k mojemu stanju.Pa moje otrošvo ni bilo ravno rožnato,bilo je veliko pomanjkanje denarja in marsikaj nisem mogla imet kar so imele sošolke in prijateljice.
Že takrat sem razmišljala nekako tako,da pač vsi ne moremo imeti vsega,...
Bila mi je bolj ljuba varnost in ljubezen staršev in tega mi ni manjkalo,da pa mi niso mogli nuditi vsega sem razumela.
Zato sem pa že po končanem 6 raz.med počitnicami delala in si tako prislužila kak tolar in tako vsake naslednje leto...

[Sofia-Del_Sati]

Mene osebno je samo zmotilo, da so mi starši dajali kupone cinizma, sarkazma, neizpetih čustev, maščevanja, zamer, ovinkarjenj, skorajšnjega sovraštva, obtoževanj, krivičnih obtožb, nerazumevanja in bore, bore malo pohval, prijaznosti, dotikov, objemov ipd.

Potem sem to isto dobila še v šoli in jasno, jelka mora enkrat pasti, pa čeprav jo sekamo s sekirico!

Ampak to se je zgodilo, vse to sem spoznala, sedaj pa iščem semena, da zasadimo novo drevo življenja, ki bo močnejše, trdnejše in predvsem z večjo krošnjo zavetja za ostale žrtve, ki bodo potrebovale podporo!

To moram izpeljati, to me drži pokonci in zato ne želim obupati! 

Gozdovi že tako izginjajo     Lp-Sofie 

[Arwen]

Mene osebno je samo zmotilo, da so mi starši dajali kupone cinizma, sarkazma, neizpetih čustev, maščevanja, zamer, ovinkarjenj, skorajšnjega sovraštva, obtoževanj, krivičnih obtožb, razumevanja in bore, bore malo pohval, prijaznosti, dotikov, objemov ipd.

ja, seveda to pripomore k razvoju bolezni, kakopak ! in k temu še vse ostalo - pa je šmorn tu  samo dejstvo je, da kot otroci nismo imeli vpliva na dogodke, kot odrasli pa jih imamo. Je pa naporno, vse vzorce resetirat in program na novo zagnat ... (sploh, ker so vsi podatki na backupu shranjeni  )

[Sofia-Del_Sati]

točno tko arwen!!!!! 

[anuška1]

 Pozdravljena, Roza!

 Vzrokov za nastanek depresije je več, gre za preplet različni dejavnikov. Vsekakor imajo velik vpliv dogodki iz otroštva, odnosi starš-otrok ipd. Na kasnejši potek bolezni vpliva tudi dedna zasnova, v nekaterih družinah se motnja pojavlja pogosteje, iz generacije v generacijo,...Slednje lahko pripišemu, ne le dedni zasnovi, temveč tudi družinskim vzorcem, ki se jih otrok uči znotraj primarne družine. Potem je tu še človekova osebnost, nagnjenost, nekateri smo po naravi bolj senzibilni, čustveni, nekateri pač manj. Določeni terapevti (npr. Glasser in njegova realitetna terapija) zagovarjajo stališče, da gre pri depresiji oz. duševnih motnjah za neko vrsto obrambnega vedenja, ki si ga človek izbere, ker ne zmore obvladovati določene življenjske situacije....(odnosi doma, na delu,...).
Menim, da ni enoznačnega odgovora zakaj smo zboleli, vsak ima svojo zgodbo, zgodovino, izkušnje, predispozicijo za nastanek ipd,...Tudi sicer me ne prepričajo pristopi, ki gledajo na nastanek motenj zelo enoznačno. Mislim, da gre pri depri, pa tudi drugih psihičnih težavah, za zelo kompleksne stvari, za preplet mnogih dejavnikov in okoliščin,...
Sama sem in še vedno veliko razmišljam o vzrokih, dogodkih iz preteklosti, odnosih s starši, kaj je bilo in kaj ne,...Ampak se mi vedno bolj zastavlja vprašanje ali in v kolikšni meri mi poglobljena analiza sploh še pomaga. Brskanje, vrtanje, poglabljanje me čestokrat spravi še v večji obup in se zapletem, tako kot si tudi ti napisala, Roza. Menim, da je bolj pomembno, da poskusimo iz vsega tega nekaj narediti v sedanjosti, se soočiti in gledati naprej ter prevzeti odgovornost. Ja seveda je težko, ampak edino to se mi zdi je pot, ki pelje iz stiske. Jaz tudi če najdem vzrok za neko zadevo oz. bolečino, mi to še ne omili simptoma. Pač vem, da je to bilo, ampak potem vrtam naprej, kar mi stopnjuje tako depro kot ankso. Sicer pa mora vsak poiskati svojo pot. Smo si različni med seboj in noben pristop ni recept za vsakogar.
Glede službe te razumem Roza. Jaz dam v službi vse od sebe in velikokrat še več, ko pridem domov, sem utrujena in ni dosti od mene, včasih se lahko prisilim, da še kaj naredim zase, npr. kakšen sprehod, včasih pač ne. Sicer pa kompenziram z vikendi, da si napolnim baterije. Naporne službe so tudi odraz našega časa, kjer je tempo divji.

LP, ANUŠKA1

[Arwen]

Danes sem na veliko razmišljala o sebi, o vzrokih za moje težave, o mojem otroštvu, družini itd. skratka o tem kaj vse v mojem življenju je vplivalo na to da sem kakršna sem, depresivna. Kaj mislite, kateri vzroki so vas pripeljali do tega da ste zboleli??

po vseh prebranih vpisih sklepam, da je vzrokov za težave ogromno, večina pa izvirajo iz otroštva, iz slabega odnosa staršev do tebe.... od tod tudi stalna obolenja, prehladi,...ipd

[_LiMoNcA_]

Pozdravljeni .
Danes sem na veliko razmišljala o sebi, o vzrokih za moje težave, o mojem otroštvu, družini itd. skratka o tem kaj vse v mojem življenju je vplivalo na to da sem kakršna sem, depresivna. Kaj mislite, kateri vzroki so vas pripeljali do tega da ste zboleli??

mene so pripeljali do tega naslednji vzroki oz. sta samo 2
- psihočno in fizično nasilje v osnovni šoli
- spolna zloraba

Js sm zarat depre in ankse mogla pustit srednjo šolo, in sem se po treh napornih letih ko nisem vedla kaj naj sama s sabo, odločila da  grem nazai v šolo ampak na izredni program, ker so mi svetovali tudi v šoli da bi bilo zame to mnogo lažje, ker se doma učim hodim pa samo na izpite in seveda v salon na prakso 2x na teden po 5 ur se mi zdi (delam frizersko šolo).Ful razmišlam skos če mi bo uspelo jo narest, pa kaj če se ponovi da nebom mogla hodi.Ampak se ne dam in vem da zmorem.Zlo zlo pa občudujem ljudi ki poleg depre in ankse redno hodijo v službe, ker mene to kr ubije , it med ljudi pa bit med njimi celih 8 ur 

[Sofia-Del_Sati]

Limonca: "Zlo zlo pa občudujem ljudi ki poleg depre in ankse redno hodijo v službe, ker mene to kr ubije , it med ljudi pa bit med njimi celih 8 ur"

sj mene tud.... čudn da sm sploh še med živimi

[Suzy]

Sofi pol pa mene najbrž tud občuduješ,ker nisem nč koristla v 5 letih staleža in menjala kar nekaj AD.
A veš kaj,da mi je žal za vsak dan,ko nisem šla v bolniško,....kaj sem imela od tega...brco v rit!!!!

[Sofia-Del_Sati]

Sofi pol pa mene najbrž tud občuduješ,ker nisem nč koristla v 5 letih staleža in menjala kar nekaj AD.
A veš kaj,da mi je žal za vsak dan,ko nisem šla v bolniško,....kaj sem imela od tega...brco v rit!!!!

Suzy.... jasno da te občudujem. Poleg tega, pa tudi zaradi tega, ker si ob slabih dnevih in takrat še brez službe ( ), vsako jutro nam polepšala dneve s prijaznimi slikcami,...., pa tud zato, ker vztrajaš kljub slabim dnevom... pa tudi zaradi tega, ker si zelo, zelo, zelo prijazna in simpatična.