Hey,
kim89, trajanje do ozdravitve je zelo različno od posameznika do posameznika, na to vplivajo mnogi faktorji - predvsem diagnoza ter vzroki zanjo in pripravljenost posameznika na delo na sebi (življenjski stil, količina časa zase, odnosi s soljudmi). Pomembno je, da ne otopiš in se vdaš v usodo.
Jaz sem imela eno hujšo epizodo, ki se je tudi začela v obliki paničnega napada, in sicer pri 18ih letih. Potem sem se s pomočjo psihoterapije in ad.jev spravila skupaj in bila 5 let zelo dobro. Sedaj se mi je dejansko ponovilo - konec junija letos sem imela hujši napad in od takrat me muči paničen strah. Sedaj spet hodim na psihoterapije že skoraj 5 mesecev, odkrivam vzroke in si veliko avtosugestiram v mislih. Ad-je pa jem že skozi od 18. leta. Vmes sem bila že na minimalni dozi, celo na nuli, ampak ni šlo več kot nekaj dni. Očitno še nisem predelala in ozavestila svojih strahov, saj so vzroki mojih težav predvsem zaradi potlačenih čustev, kot sem ugotovila tekom seans psihoterapije. Nekaj časa bo še trajalo, to ne gre čez noč. Ampak vem, da bo minilo, kot je pri drugih. Če se strahu dotikaš, ga izražaš, ga je vedno manj.
Kim89, naj te zgodbe drugih ne pretresejo tako, ker ima vsak svoje telo, svojo diagnozo, svoje misli, dejanja, zdravila, stil življenja in podobno. Zaupaj vase in v svoje zmožnosti, to je tudi moja šibka točka, da preveč dvomim vase.

Ampak verjemi, osredotoči se nase, prepusti se toku življenja in korak za korakom boš bližje izboljšanju.

Lepo bodi in sporoči, kako bo v četrtek
