dr. Bočič

[kim89]

Živijo! Mene pa zanima, če ima kdo kakšne izkušnje z dr. Bočičevo?

[Maycha]

Hey,

a to misliš dr. Majo Bundalo Bočič? S to žensko imam jaz zelo slabe izkušnje. Poleg tega, da vsiljuje svoje mnenje, sem se počutila, kot da uživa v posameznikovi stiski ...  Sicer imam te izkušnje z njo izpred 5 let, ampak vendarle. No, morda se je sedaj kaj spremenila, ampak meni je absolutno antipatična.

Sploh ni upoštevala mnenja o tem, kako se počutim, mojim staršem je predstavila moje težave v 3x hujši obliki, imela je tak zahrbten izraz na obrazu, hvala bogu sem potem prišla v roke zelo dobrega, žal že pokojnega psihiatra, ki je bil proti njej kot angel.

To je le moje mnenje, brala pa sem, da so nekateri bili z njo zadovoljni. Bolje, da se sama prepričaš.

Lp 

[kim89]

Ja, njo mislim. Jaz sem se zdaj prijavila k njej na kognitivno terapijo in ženska mi že po telefonu nekam antipatična deluje... Ne vem, bom šla pogledat kako in kaj, če mi ne bo pasalo, lahko še vedno "pobegnem" drugam

[Maycha]

Hey,

kim89, kako si? Že hodiš k dr. Bočičevi na kvt? Kako si zadovoljna?

Lp 

[kim89]

Čaw. Gre malce na bolje v priemrjavi s prejšnjim tednom, ko sem bila cela na dnu... V četrtek imam prvo srečanje pri Bočičevi, bom sporočila svoje mnenje. Aja, ko praviš da si pred 5 leti bila pri Bočičevi, se ti torej že tako dolgo vleče to vse skupaj? Mene je namreč totalna groza, ko berem tule o ljudeh ko se še po 10 letih niso ozdravili

[Maycha]

Hey,

kim89, trajanje do ozdravitve je zelo različno od posameznika do posameznika, na to vplivajo mnogi faktorji - predvsem diagnoza ter vzroki zanjo in pripravljenost posameznika na delo na sebi (življenjski stil, količina časa zase, odnosi s soljudmi). Pomembno je, da ne otopiš in se vdaš v usodo.

Jaz sem imela eno hujšo epizodo, ki se je tudi začela v obliki paničnega napada, in sicer pri 18ih letih. Potem sem se s pomočjo psihoterapije in ad.jev spravila skupaj in bila 5 let zelo dobro. Sedaj se mi je dejansko ponovilo - konec junija letos sem imela hujši napad in od takrat me muči paničen strah. Sedaj spet hodim na psihoterapije že skoraj 5 mesecev, odkrivam vzroke in si veliko avtosugestiram v mislih. Ad-je pa jem že skozi od 18. leta. Vmes sem bila že na minimalni dozi, celo na nuli, ampak ni šlo več kot nekaj dni. Očitno še nisem predelala in ozavestila svojih strahov, saj so vzroki mojih težav predvsem zaradi potlačenih čustev, kot sem ugotovila tekom seans psihoterapije. Nekaj časa bo še trajalo, to ne gre čez noč. Ampak vem, da bo minilo, kot je pri drugih. Če se strahu dotikaš, ga izražaš, ga je vedno manj.

Kim89, naj te zgodbe drugih ne pretresejo tako, ker ima vsak svoje telo, svojo diagnozo, svoje misli, dejanja, zdravila, stil življenja in podobno. Zaupaj vase in v svoje zmožnosti, to je tudi moja šibka točka, da preveč dvomim vase.  Ampak verjemi, osredotoči se nase, prepusti se toku življenja in korak za korakom boš bližje izboljšanju. 

Lepo bodi in sporoči, kako bo v četrtek 

[kim89]

Živijo!
Jaz sem zdaj bila v četrtek pri Bočičevi. Me je kar presenetila in to v pozitivnem smislu. Bilo me je napreč hudičevo strah, sem se ži kr pripravila na to, da mi ne bo ugajala,ampak je v živo ženska prov vredu.V prvi uri sem ji predvsem povedla malo o sebi, o svoji družini ter o prvem napadu, o vzroku zanj, nekaj konkretnega niti nisva počeli. Mi je pa to všeč, ker mi je kr direkt povedla, da je tak večina na meni, da morm dost js naredit in mi je rekla, da morm nehat popivat ter se začeti pravilno prehranjevati (5 obrokov na dan, kar je za mene muka), drugače naj sploh naslednič ne pridem. Pol mi je pa dala še doma za vadit dihanje ter potek vsakdanjih obveznosti moram za cel teden napisati. Bomo videli kako bo šlo naprej,sam meni že to dons pomaga, da mam neko upanje s5.
Maycha, ti ful hvala za tvoje vzpodbudne besede, res mi ful to pomaga, ko vidim, da en tako pozitivno razmišlja in nekaj te pozitive kar preskoči na mene... Js sn nažalost že od nekdaj tak človek, da vedno vidim napol prazen kozarec. Upam da bom tudi to nekoč uspela spremeniti.

[Maycha]

Hey, kim89, 

me veseli, da si od prvega srečanja odnesla pozitivne vtise. Saj pravim, vedno se je dobro sam prepričati in osebo spoznati, pa naj se gre za kogarkoli.

Poročaj malo, kako ti bo všeč nadalje, kakšen pristop bosta ubrali in kakšne učinke boš zaznala.
Dihalne vaje so fajn, predvsem se je treba posvetiti dihanju s trebušno prepono. Tudi tukaj na forumu najdeš razne tehnike izvajanja dihalnih vaj, jaz pogosto izvajam pomirjevalni dih (skozi nos globoko vdihneš najprej tako, da se ti dvigne samo trebuh in je prsni koš na miru, nato pa napolniš pljuča do konca in vdihneš tako, da se dvigne tudi prsni koš...zadržiš dih ter šteješ do tri in nato počasi izdihneš skozi rahlo odprta usta) ...
Je pa treba to redno vsak dan izvajati, tudi po 10x dnevno.

Saj boš videla, da bo vse dobro ... imej voljo, lepo hodi na terapijo in piši še kaj 

Tukaj sem in mislim nate