Ali sem bil v otroštvu žrtev trpinčenja ali ne???

[lunatic144]

Dosti sem že pisal in dosti po bolnicah razlagal psihiatrom o masakru svojega otroštva, vendar nikoli nisem dobil konkretnega odgovora ali sem bil žrtev trpinčenja ali ne?? Torej glede na to, da sem bil v najobčutlivejši dobi človeškega miselnega in čustvenega zaznavanja priča grozotam alkoholizma, ki ga je zganjala strupena mater "utelešenja zla" in da je v moj razvoj posegala versko motena babnica "tercialka" take spake nikoli nimajo svojih otrok in zato je celo življenje prav čakala na otroško žrtev v katero bo lahko zasedila strupnika in ta žrtev sem bil prav jaz. In nenazadnje da je še fotr, ki bi lahko dobil nobelovo nagrado za kretenizem drznil posegati v moj razvoj in me prav tako vlačil po cerkvah in še maltratiral zaradi učnih neuspehov, ki sem jih imel prav zaradi hudih travm.
Ali je taka pot odraščanja pot trpinčenja ali ne???

[Liber]

Je, taka pot odraščanja je pot trpinčenja.

Potrjeno. In kaj sedaj, ko boš dobil potrditev? A to kaj spremeni dejstva? Torej za tvoje psihično stanje so krivi starši, babice, morda še prijatelji in znanci. Povsem logično, saj so te imeli pod kontrolo v odraščanju na tak ali drugačen način. Bo obsodba kaj pomagala?

Sedaj si sam svoj človek verjetno. Pa začni živeti po svojih zakonih od danes naprej.

[alexx]

Strinjam se z Librom lunatic. Kaj bi spremenilo, če bi vedel? Stvari za nazaj ne moreš spreminjati in se je bolje usmeriti v prihodnost.
Po moje je najbolje, da paziš, da se držiš terapije za tvojo bolezen in poskušaš čim bolje obvladovati svoje življenje. 

[noname1]

Ja nekaj mu bo pa vendar pomagalo. In sicer to, da bo vedel kje iskati vzroke in jih razčiščevati. Pravijo, da moraš stvari za nazaj sam predelati. Ampak pogoj za to pa je, da veš kaj predelati.

[vista66]

Nasilje ni samo fizično ali spolno, so še druge oblike. Preberi kaj na netu o tem. Nato pa...ko boš seveda pripravljen...k psihoterapevtu. Jaz sem potrebovala za ta korak 4 leta od trenutka, ko sem ozavestila zlorabe, ne hiti, milom ne silom. Psiholog pravi, da traja, preden ozavestimo, preden se sploh zavemo, da starši niso bili starši, ker niso opravili svoje naloge, da gre to mimo nas, tudi če kje to preberemo, ker nas je strah se spopasti s starši in okolico, ki nas praviloma obsoja, če njih krivimo za posledice, ki jih imamo. Na tem forumu je govorjenje o starših sploh tabu tema. Če še nisi dovolj močan, da se spopadeš s takimi, ki te bodo obsojali že samo, če boš kaj vprašal, raje ne drezaj v sršenje gnezdo. Obstaja veliko literature, recimo Strupeni starši, ki opisujejo praktične primere zlorab, mogoče bi za začetek to.


Drži se!

[Sofia-Del_Sati]

Poglej Lunatic.

Kar koli doživimo, pa nam ni prijetno, in tega ne želimo doživljati, pa vseeno doživljamo, ob tem pa čutimo grozo - je trpinčenje!

Ni važno, ali se sprašuješ ali je tvoja izkušnja bila pravilno termirana ali ne; pomembni so tvoji občutki ob vsem tem, in kako živiš danes?

Za nekoga se tudi ne bo zdelo nič takega, če otrok otroku zalima s selotejpom roke in žrtev prereže selotejp, hkrati pa še rokav puloverja, ki ga je tisti dan prvič oblekla. Še dandanes je sicer ta pulover resda še v omari in enkrat nošen, vendar je za žrtev to boleč spomin (ko se je počutila kot zvezana krava na rodeu). Čudno, da ga še molji nočejo!!

Tudi ni nič takega, če babica vnuka bolj ceni kot invalidno vnukinjo, čeprav je prva izgovorila pravilno njeno ime.... vendar necenjenje s strani sorodnika in še vrsto drugih izkušenj glede ceniti-me oz. ne-cenijo-me, je njeno samozavest porušila kot cunami hišico iz kart!

Ampak kaj zdaj? Sedanjost je tukaj, preživeli smo, vendar ne znamo živeti! In tukaj je pomembno, da se soočimo z vozli iz preteklosti, ki so nam zamašili poti pozitivnih misli in hkrati tudi na telesnem področju glede dihanja ipd.

Treba je reševati danes, za včeraj, da ne bo jutri izgubljen! Piši še kaj 

Sofie 

[vista66]

Vprašanje je le, za koga je pametno, da se sooči z vozli s preteklosti, ker jih skoro polovici psihoterapije vsaj ne dajo nobenega učinka, veliko jim pa tudi škodijo, ko drezajo v stare rane.

[toja]

Vprašanje je le, za koga je pametno, da se sooči z vozli s preteklosti, ker jih skoro polovici psihoterapije vsaj ne dajo nobenega učinka, veliko jim pa tudi škodijo, ko drezajo v stare rane.

Moje mnenje je drugačno...za vse, ki imamo težave, pa naj bodo kakršne koli, je
vedno potrebno podrezat v preteklost...JA BOLI, vendar tam so vzroki in te vzroke
je potrebno odstranit...to pa je delo pri psihoterapevtu. Delo je naporno in težko,
vendar se uspeh pokaže, samo potrebno je izvajat naloge terapevta, ki te usmeri.
Čez čas nam postanejo te težave bolj jasne, bolj razumljive in tu se pokaže
UČINEK TERAPIJE!
Terapevt sam brez našega dela, pa ne more storiti nič...tu pa ni UČINKA!

Stare rane se  morajo zacelit....!


Sofija, strinjam se s tvojim zadnjim stavkom...

[urssska]

Se strinjam z visto, obrambni mehanizmi imajo z razlogom to ime in veliko veliko je bilo primerov, ko je pretirana samoanaliza naredila več škode kot koristi, predvsem pa je za moje pojme najbolj problematična posledica (in do te točke prej ali slej pridejo vsi veterani tule gor) samo-etiketiranje in samo-viktimizacija. ja, bil si žrtev trpinčenja, sedaj si odrasla oseba, najdi način, da se ne boš več počutil kot žrtev, da to ne bo več osrednja točka tvoje osebnosti. Kar se tiče trpinčenja v otroštvu, moraš vedet,da psihologi ocenjujejo,da je več kot 70 % družin disfunkcionalnih (samo o lastni bi lahk tlele razpredala- in tud sem hehe - leta) in da nisi nič posebnega. Morda se sliši kruto, a je nujno, da se izogneš pretiranemu poglabljanju v to, ker neogibno sledi samopomilovanje. Tako je bilo in treba je prevzet odgovornost zase in se naučit s tem živet. Moraš tud vedet, da to, da si dovoliš živet in bit srečen nikakor ne zmanjšuje pomena tvojega trpljenja. Veliko sreče in žal mi je za vse, kar si dal čez.

[Sofia-Del_Sati]

Jst sam to vem, da dokler sem se delala da je vse OK, pa se skrivala pred preteklostjo, je nekaj časa bilo res OK, potem pa se je zgodilo tole, kar se danes dogaja, da mi je vse ven pršlo ko nisem zmogla več niti koraka psihično niti telesno, SESULA SEM SE!

Danes so mi psihoterapija kot bi roko dala na žarečo ploščo potem pa hladila z vodo. Če si res iskren do terapevta in prvenstveno do sebe in daš res ven tisto kar te najbolj boli in skeli, se pravi boš roko še bolj pritiskal na ogenj, te bo svrlo, vednar edino tako lahko rešuješ rane, ki so z leti nastajale v duši. Večinoma se po psht. počutim še slabše, vendar kratek čas, potem pa čutim veeeeeliko olajšanje in kot bi prezračila svoje misli!!!!
In naslednji dan sem večinoma sproščena, kar sem bila prej živčna, nesproščena, tesnobna, žalostna,... in še 15 drugih neg. stanj v duši.

Če hočeš rešiti požar v hiši, je edina varjanta, da stopiš v njo in gasiš. Kajti ko enkrat gasiš od zunaj, je samo še pogorišče.

Pozdravček..........Sofie

[urssska]

Problem je samo v tem, da moraš pazit, da hiše ne gasiš s poplavo. Ventile spustit, ja, lahko pomaga, samo se mora to poskusit ocenit v vsakem konkretnem primeru posebej. Lažje rečeno kot storjeno, največkrat se sploh ne da, vse, kar pravim je samo, da ne gre na vsak način psihoterapiji (al pa zdravilom, new age-u, self-help literaturi, religiji itd.) dajat statusa svete krave. Da je dobro met določene zadržke, čeprav se boš obupan oprijel vsake bilke. Mislim, da se tega lahko najbolj zavedajo prav terapevti in so bili morda zato v tem primeru previdni pri potrjevanju takšne samopercepcije.

[Sofia-Del_Sati]

urssska hoj

samo diskusiram s tabo; glede svete krave, lej, jaz osebno bi vse dala da mi ne bi bilo potrebno reševat svojega problema ali psihe, ker sem bla tko navajena, da se ne rešuje ampak skriva in še če sem sploh probala reševat, so me zatrli!

In ko se enkrat odločim še za zadnje dejanje da bi raje reševala dušo kot pa Žale s finančnega vidika, ko bi imeli korist od moje smrti, sem orng premislila katero zdravljenje izbrati in vedela sem, da pogovor z os.zdr., bo premalo, s psihiatrom pa preveč v smislu dobivanja kakih tablet - neki takega. Izbrala sem srednjo pot, psht, in točno preračunala finance stroške in to je to.
Hočem povedati, da se nism brezglavo fliknla v reševanje svoje stiske in da bi mi zdaj psht bila sveta krava. Še posebno za to ne, ker sem bila že samo po 3 psht orng skeptična ali mi bo sploh pomagalo, hotela sem že prekiniti ipd.

Torej, Indijci bi me že izobčilli

Pozdravček....... Sofie

(no, danes grem step-by-step, ocenila bi, da je psht zelo koristna zame, saj čutim napredek, in če bi imela več $$$, bi si privoščila vsak 3x/teden, tako pa imam žal samo 1x/teden)

[Arwen]

ni vse osebni napad, Sofia

[Sofia-Del_Sati]

ne, ne, ravno obratno sem mislila, da ne bo urssska mislia, da jo jaz napadam 

[toja]

(no, danes grem step-by-step, ocenila bi, da je psht zelo koristna zame, saj čutim napredek, in če bi imela več $$$, bi si privoščila vsak 3x/teden, tako pa imam žal samo 1x/teden)

Sofija...

Se ti pridružujem...skupaj korakajmo !

[martinca]

Ja, trpinčili so te .

[mieaid]

lunatic144 se mi samo zdi da imaš v sebi že izoblikovano mnenje, da si bil trpinčen v preteklosti in samo iščeš potrdilo drugih?...samo moje mnenje glede na tvoj stil pisanja...

Jst sam to vem, da dokler sem se delala da je vse OK, pa se skrivala pred preteklostjo, je nekaj časa bilo res OK, potem pa se je zgodilo tole, kar se danes dogaja, da mi je vse ven pršlo ko nisem zmogla več niti koraka psihično niti telesno, SESULA SEM SE!

Sofie eno vpr: Kak veš, da se samo pretvarjaš da je vse vredu? mislim preden se sesuješ (če se)

[martinca]

Vsak otrok alkoholične matere je trpinčen, ker ne prejme nujne ljubezni, nujne nege in normalnega spoštovanja, kot to prejme otrok normalne matere. Smešno je trditi kaj drugega, skreganega z zdravo pametjo, češ da si to domišlja, če je bil alkoholizme matere potrjen !

Tudi če je ona zanj skrbela, kkuhala, čistila, se pa ni z njim igrala pri polni pameti, ampak grdo govorila ipd. In zato je vseeno, kaj kdo misli. To JE res bilo psihološko nasilje nad otrokom, ker se na takšno mate rne gre zanesti in je ne gre spoštovati IN NE DAJE OSNOVNE VARNOSTI, nujne za razvoj samosotnosti v živlejnju. 

Če pa se mu je v glavi vrtelo, pa mu je lahko celo kaj dodajala v hrano, da je spal in je ni motil v njenih alkoholnih sanjah, ki je hotla mir. Zakaj ji ga ni vzela socialna!

Na psihiatriji pa niso nič potrdili, ker gledajo na splošno korist. Da ne bi blo v domači hiši sovraštva, zato.
Pa ker ni imel modric ali zlomov, da bi se lahko reklo bobu bob oz. to, kar je.