ali gre za depresijo - zmeda v glavi / ad ne pomagajo?

[kinto]

Ali gre pri depresiji vedno za depresivno razpoloženje, žalost, tesnobo, itd.?

Sam imam kar nekaj simptomov depresije, vendar ne občutim neke tesnobnosti in žalosti, kar je, če se ne motim, bistveno za depresijo?
-težave z razmišljanjem in spominom
-težave z motoriko, koordinacijo
-pomankanje energije, moči
-izguba interesa za stvari, ki sem jih rad počel
-zmanjšanje apetita in pogosta driska
-bolj zgodnje jutranje vstajanje

Najhujša je glava, kot bi imel v glavi vse pomešano, totalni kaos... Razumevanje že malce zahtevnejšega texta je postal problem, da o kakšnih matematičnih formulah sploh ne govorim, pomnenje zelo slabo...kot bi bil retardiran. Za depresijo naj bi bilo značilno pomanjkanje koncentracije. Zase ne bi rekel da so prisotne težave s koncentracijo, saj pozornost na določeni temi lahko obdržim (ni nekih misli, ki bi mi hodile po glavi in odvračale pozornost). Problem je v samem razumevanju. Bil sem pri psihiatru, predpisal mi je antidepresive vendar mi ne pomagajo ampak imam občutek, da razen tega, da mi postane nekako bolj vseeno za vse, mi samo še povečujejo to zmedo v glavi, postanem zaspan in brez energije ter težko funkcioniram.

Želim pridobiti tudi še drugo mnenje, trenutno sem pri Dr. Rejcu. Ali kdo priporoča kakšnega v LJ, lahko tudi samoplačniško? Verjamem, da antidepresivi odlično pomagajo pri dvigu razpoloženja, pri odstranjevanju raznih fobij in negativnih misli. Samo če pa človek teh problemov nima pa ne razumem pri čem lahko pomagajo?

[krasendan]

Pozdravljen,

depresija in tesnoba(anksioznost) sta dve različni stvari. Lahko si depresiven in nisi anksiozen, lahko si anksiozen in nisi depresiven, lahko si oboje. Znano pa je nekako, da če si anksioznen zelo velikokrat postaneš lahko še depresiven.


Definitivno imaš pravico, da pridobiš še drugo mnenje in upam, da jo boš izkoristil. Na našem portalu je seznam terapevtov, na forumu pa tudi rubrika, kjer naši uporabniki svetujejo glede strokovnjakov.

Bi bilo pa zanimivo, če bi kaj več povedal o tej tvoji zmedi v glavi. Ta zmeda ponavadi predstavlja skakanje misli, pretirano razmišljanje, preskakovanje iz ene na drugo temo. To posledično lahko povzroči nezbranost in slabo razumevanje teme.

Antidepresivi pa so le odskočna deska, malo izboljšajo počutje, da se toliko pobereš, da lahko potem pri sebi kaj spremeniš. Ponavadi s pomočjo strokovnjaka, ki ti pomaga pri iskanju vzrokov za slabo počutje in potem s spreminjanjem škodljivih vzorcev, ki jih imamo v glavi.

Pri ADjih je dobro vedeti tudi to, da primejo šele nekje po 3-6ih tednih jemanja. V prvih 14ih dneh pa večina pravi, da se stanje celo poslabša. Koliko časa jemlješ ADje? Mogoče tudi ti niso učinkoviti zate, možno je vse.

Pišeš tudio izgubi interesa za stvari, ki si jih rad počel...tukaj se lahko izrazi ta žalost ali pa nemoč...ki je značilna za depresivno stanje...Zakaj pa je prišlo do izgube interesa?

Definitivno depresijo ali pa anksioznost vsak po svoje doživlja in preživlja, skupni so nam določeni občutki in simptomi. Vsakemu pa različno odgovarja...enim medicina, drugim alternativa, tretjim samo pogovor itd..

Kar pogumno naprej...in drži se, ok?

[Francka]

Meni je to, kar si napisal, zanimivo.
Nisem še slišala za depresijo brez žalosti, melanholije, občutka vseenosti,..., niti ne za anksioznost brez tesnob, bolečin v prsih.
Upam, da se ti kdo javi, če ima take izkušnje.
Skoraj si upam trditi, da anksioznosti nimaš. To bi imel, bi prav gotovo vedel, oz. drugače vse opisal.
Depresija......hmm.
Nisem strokovnjak. Ne vem. Jaz imam drugačno.
Vsekakor imaš simptome podobne, vendar ni to edina bolezen s takimi simptomi.
Jaz ti ne znam odgovorit. No, pa saj niti ne prosiš za definiranje, popredalčkanje.
Si človek, kakršne imam jaz rada. Iščeš odgovore - želiš drugo mnenje.
Mene si impresioniral. Take ljudi imam rada ob sebi in te bom z veseljem spremljala.
Seveda želiš konkreten nasvet. Jaz bi svetovala nekoga, ki že nekaj časa izvaja prakso. Ki je že videl to bolezen iz večih zornih kotov. (Torej ne ravno zelo mladega človeka) Iz mojih izkušenj potem dr. Resmanova a žal ni iz Lj. (Če želiš konkretne argumente zakaj ona lahko preko ZS, ker ne grem odpirat javne debate o tem) So pa tudi uspešni terapevti v Lj. - prav gotovo ti bo kdo svetoval kam se obrni.
Kar ti jaz polagam na srce: vsekakor samoplačniško.

drži se

[kinto]

Krasendan

Saj to je problem, sploh nimam nekih misli, kot bi bila prazna glava. Vem kako zgleda pomankanje koncentracije, ko ti švigajo misli sem ter tja in ne moreš obdržati pozornosti...no ni tako, lahko držim pozornost ampak enostavno veliko počasneje in veliko težje dojemam ter razumevam.

Kar se tiče ad-jev...najprej asentra, nekega vidnega izboljšanja počutja ni bilo, stranski učinki pa taki, da nisem mogel normalno funkcionirat in po 2 mesecih niso minili, zato sem prenehal. Ko sem prenehal se je pojavilo polno nekih novih simptomov, katere do takrat nikoli nisem imel?? 3 mesece potem nič vendar se stanje ne izboljša, dobim salipax, spet isti stranski učinki in nezmožnost funkcioniranja, zato po 3 tednih prenehal. Sedaj sem dobil wellbutrin, jem ga dober teden, sicer čutim da deluje drugače, ampak tudi ta mi povečuje to zmedo v glavi in vzame energijo (čeprav naj bi ravno ta ad dajal energijo?). S tem mislim vztrajat še par tednov, če ne bo izboljšanja pa zaključit s tem testiranjem ad-jev, ker potem mora biti očitno nekaj drugega...ne vem..

Zakaj je prišlo do izgube interesa ne vem. Najprej se je pojavila ta zmeda v glavi in kognitivne težave, potem je prišlo ostalo. Npr. to kar sem doštudiral me veseli in bi rad študiral naprej, pa sedaj enostavno ne gre, trenutno tudi delati ne morem. Opažam tudi, da sem že nekaj časa čustveno čisto hladen, ne obremenejujem se več z ničemer...

Francka

Tudi jaz nisem pomislil na depresijo, od osebne zdravnice sem zahteval vse mogoče preglede. No, psihiater je mnenja, da za depresijo ni vedno značilna žalost....ne vem...

Sedaj sem res že malce obupan. Dejansko mi je vseeno kaj imam, če na kaj sumiš, lahko komot popredalčkaš, ni važno...samo da lahko kaj ukrenem v smeri izboljševanja...

Če gre za dobrega psihiatra se mi ni problem peljat nekaj km izven LJ. Bom videl, če bodo kakšni predlogi za LJ, zaenkrat hvala.

[Francka]

Vidiš, sedaj, ko opisuješ ozadje se zadeva bolj ostri.
Pa napiši še kaj. OK, ne moreš študirat, ker nimaš koncentracije.
Zakaj ne moreš delat? Katere simptome imaš in kdaj?
Vendar ..... veš kaj. To je brez veze. Namreč: na podlagi napisanega bi lahko spet mi (jaz) ugotavljali ali imaš depresijo ali ne. Dejstvo je, da imaš težavo oz. težave. Ne moreš študirat, delat. Torej ti to uničuje način življenja, ki si ga vajen in ga želiš.
Zatorej se preusmerimo stran od vprašanja ali imaš depresijo ali imaš kaj drugega in se osredotoči na problem, ki veš, da ga imaš. Kako rešiti te težave?
Če si ugotovil, da sam ne napreduješ dovolj ali dovolj hitro (kar se mi zdi logično), si umisli terapevta. Verjemi: brez terapije bo težko in dolgotrajno.
In druga stvar, ki mi jo lahko verjameš: veliko se spremeni. Ljudje se pač spreminjamo. Prej so nas nekako vodili starši, nato šola, profesorji - pa saj so nam starši začrtali pot do tle. Po študiju pa je človek postavljen na svoje noge. Od tu dalje, te nihče zares ne pripravi. Nihče ne pove kako se prične v novi službi, kako funkcionirat na delovnem mestu, ko česa ne veš, kako obdržat kolegialen odnos s "problematičnimi" sodelavci (šefi), kako obdržat ljubezensko zvezo in jo srečno pripeljat preko viharjev, kako odpuščat in kdaj, kako in kdaj reči ne, ..... lahko pišem do polnoči.
Jaz opažam pri meni in (če dovolite) veliko ostalih "mladih", da imamo težave pri "odraslem" življenju.
Vse je drugače. Ni pravil. Če pa so, pa niso logična.     
To, kar tu imenujemo terapija je učenje življenja. Saj ti nihče ne da kovinske pokrovke na glavo in ti na novo napiše misli v glavo. To so pogovori in usmerjanja, ki jih VSI potrebujemo. Eni bolj, drugi manj.
Pojdi in vstrajaj na terapijah nekaj časa. DELUJE.

Za konec glede tablet: odloči se ali zaupaš psihiatru oz. zdravniku ali ne. Antidepresivi ne pričnejo delovat v 3 tednih. Malo si preberi teme na tem forumu. Če mu ne zaupaš si najdi drugega. Seveda pod pogojem, da želiš spremeniti zadeve.

Vse dobro ti želim.

[vijolica]

Pozdravljen,

jaz sem ena tistih, ki ima diagnosticirano blago depresijo in take zneke, ki bi jih jaz kot laik nikoli ne pripisala depresijI.

- neznosne pekoče bolečine v hrbtu rokah (teh sicer sedaj ni več toliko)
- težave z motoriko
- čudni občutki v telesu in v glavi
- ščrpanost
- občutek bolezni
- prestrašenost kaj mi je

nisem pa bila tesnobna (no potem sem sicer postala in ko sem začela jemati Ad-je sem dobila tudi par hudih paničnih napadov), nisem bila žalostna in nisem bila pesimistična

ampak psihiatrinja mi je rekla , da imam simptome depresije... no sedaj po 6 mesecih sem sicer bolje glede pekočin, a čudne občutke v telesu imam še vedno, še posebno zjutraj, pa tudi koncentracija je slabša... je pa boljše, a želim si, da bi bilo tako kot prej, tega pa še ni.

LP

[toja]

Vijolica...

Že sama ugotavljaš, da se ti stanje malo izboljšuje...potrpi, ne gre
tako hitro, vendar misli usmeri v bodočnost, da se ti bo stanje izboljšalo.

Poglej jaz sem na AD že 6 let in šele zadnje leto se počutim kot prerojena,
se pravi...NIKOLI ...obupat in pojdi z voljo naprej!

Drži se!

[kinto]

Očitno ima depresija res veliko različnih oblik...

Vijolica, ampak tesnoba je verjetno minila, ko je ad prijel...?

Tudi sam imam slabo izkušnjo z ad-ji, 2 meseca stranskih učinkov dokler nisem prenehal...in kmalu potem polno enih novih težav, ki jih nisem imel nikoli do takrat...od takrat nisem več isti...

[vijolica]

 Pozdravljen, ja točno to bi lahko tudi jaz rekla od takrat ko se mi je to zgodilo nisem več ista, lahko rečem da se borim vsak dan z nova.

Toja hvala, saj vem da ne gre tako hitro.... a včasih pridejo taki dnevi, ko prav ne morem zdržati v svojem telesu, potem pa je spet dan ko je vse ok, in  na takih dnevih gradim.

[toja]

 


Vijolica...tudi pri meni pridejo slabi dnevi, vendar se hitro potolažim,
ker vem , da za vsakim slabim pride tudi dobro.

Taki smo pač vsi, ki doživljamo padce in vzpone,
padci so nam zoprni, vzponov se pa veselimo!

Želim ti čimveč vzponov!

[vista66]

Moja prva depresija je imela samo en znak in sicer to, kar opisuje kinto, "prazna glava", nezmožnost koncentracije. Zmogla sem samo po en opravek hkrati, nisem mogla misliti zraven še na kaj drugega. Moj stresor je bil sinova bolezen. Ko so prišli izvidi, da je vse ok, sem po dveh mesecih prenehala jemati antidepresive. Prijeli so mi pa že po par dnevih, ker nisem vedela, da toliko traja, da primejo. 

[noname1]

Kako je pa kaj z razpoloženjem. Kako se počutiš? Si na dnu, jočeš, se ti zdi, da se zate ne bo nič dobro izteklo?

[kinto]

Me veseli, da je s sinom vse ok. In potem je bilo spet dobro in se je povrnila koncentracija?

Razpoloženje pri meni je načeloma ok. Ne jokam in nisem žalosten, seveda tudi dobre volje nisem, a še vedno ohranjam pozitivnost in vero, da bo kmalu vse ok. Nekih močnih čustev ni, bolj prazno in odtujeno je vse. Nikol si nisem mislu, da depresija zgleda takole, res. Dejansko je moje počutje kr neki, k da sem ena rastlina k sploh ne razume več kva se dogaja okol nje...

Kaj menite glede dr. Marjete Blinc Pesek ali pa dr. Marge Kocmur?
Prva dela le samoplačniško, 110 eur prvič, potem 45 eur. Zdi se mi nekoliko drago? Kaj pa ga. Kocmur, je mogoče na koncesijo in kakšna je okvirna čakalna vrsta?

Pa še neki. Če ti psihiater kamor greš samoplačniško napiše recept, moraš baje potem k osebni zdravnici po zeleni recept za brezplačna zdravila? A mimo osebne zdravnice pa nikakor ne gre?

[noname1]

Dr. Kocmur ti iz lastnih izkušenj ne priporočam. Zate si vzame zgolj 10, največ 15 minut in ti napiše zdravila. Samo vpraša, če je kaj boljše, potem poveš, napiše zdravila, oz zviša/zniža mero in to je to. Skratka, ne da se ji ukvarjai s tabo.