Iz komedijanta v skrivača

[Sofia-Del_Sati]

A srečanje v živo??!!?? 

[Sofia-Del_Sati]

Dobro jutro vsem! Petek je in mislite na to, da boste dobre volje - pri nas je toook pihal veter, da če ni mene odpihnilo, je pa madeže z moje duše 

Neki bi vas vprašala in sicer, glede na to, da že skoraj ves teden hodim spat ob 1h, vstajam pa pred 5h, sm še kar dobra, in ker razmišljam res non stop o fobijah, vzrokih, znakih, počutjih, ipd., kaj če zame ni upanja?

Mislim, poglejte, kaj če jaz vem vzrok svojih težav (pa ne da bi bla pametna k sto mater), ampak do rešitve vseeno ne pridem? Kaj če obstanem na mrtvi točki? To sem danes razmišljala med vožnjo v službo in skoraj zapeljala na njivo matr. Sploh ne vem kaj naj naredim??? Po eni strani nekaj vem, po drugi opažam in spoznavam na novo, in če sem prišla do konca, kaj zdaj? Če nisem, potem mam še cajt al kaj?

[Arwen]

A srečanje v živo??!!?? 

  mhm

kaj če zame ni upanja?

ja, pa je

[mina]

A srečanje v živo??!!?? 

V živo, v živo...A se boš na mrtvo fajn imela.  In vedi, da še niti eden  podoben tebi ni umrl. Tudi ti ne boš. Imela se boš lepo, spoznala sotrpine in komaj čakala naslednjega snidenja z nami.
Prijavi se čimprej.

[Arwen]

uf, kar nekaj pomembnih podatkov se tule skriva

Sama osebno sem vedno bala novembra, saj je siv, deževen in še dan mrtvih imamo, ko ne prenesem pojmov: mrtev, grob, krsta, črna zastava, Žale, ipd.
Ko sem v OŠ nastopala s pevskim zborom, smo med drugimi prepevali tudi na pogrebih, kjer nikoli nisem imela problemov. Potem pa v 8. razredu, smo spet peli na pogrebu in ko sem odhajala domov, mi je naredil en klik (ne znam pojasniti) in od takrat dalje sem se bala vsega, kar je povezano s smrtjo. Smolo sem imela tudi, ko sem živela v LJ. v bloku, je vedno črna zastava visela na hodniku mojega nadstropja, zraven pa okno moje sobe - hišniku se ni dalo zastave obešati na kljuko in je kar v mojem štuku, ker je tudi sam bil iz istega nadstropja. Obup!
Pa mi je umrl ata, ko sem imela 17 let. Sem rekla, da grem na pogreb (in seveda, vaški običaji, 3 dni pred vežco stat). Komaj sem funkcionirala ob vsej tej črnini in krstah, svečah, rož, pa še oktober je bil, mrzlo, sivo...in sem le eno solzico spustila za ata; pa me mami kar začne tam pred vsemi: hahaha, T. se pa joka. Me je tok prizadel ampak OK. Pogreb in ko so ata spuščal v zemljo, se je ulil dež in obšli sta me neizmerna groza in žalost, da je ata sam notr v zemlji, da bi šla k njemu. Na sedmini so vsi jedli, jaz pa sem sedela kot kup nesreče in čakala na konec vsega. Skratka, po pogrebu sem 2 meseca vsak dan razmišljala o smrti, smislu lajfa, kar bluzilo se mi je. In ko sem se končno nekak skulirala, ampak res za silo, umre mama (babica). Nisem mogla it na pogreb ne glede na zamere sorodnikov.
Bilo je še par pogrebov na katere nisem šla, ker nisem zmogla. Strah, obup, panika, groza. V letu 2006 umre novembra mami mojega drugega fanta - groza, kaj zdaj? Zbrala sem vse atomčke moči in šla na pogreb. Tresla sem se, čustveno umirala in hirala. Tudi pri živalca pri evtanaziji nisem zraven, ker bi morali še meni dati inekcijo.

[Sofia-Del_Sati]

Kaj Arwen  (zdj me pa že skrbi)

[Arwen]

a kaj, ja, vse....

Stara sem 32 let in ujeta v črno temo.......

Ne vem zakaj sem taka postala in to me obdaja z grozo......

... in ne, ni samo to 

Vsi tisti moji sošolci, ki so mi odrpli vrata v sobo tesnobe, kamor sem sama vstopila imajo danes družine in so srečni, nihče pa ne ve, da so meni leta 1993-95 ubili del mene 

razlog za trenutno stanje ampak soslednje vseh dogodkov, ki jih opisuješ...

[Sofia-Del_Sati]

pa sem spet pri "20 letih trpljenja" in "nikamor ne pridem"...

... zato pa sem se nekak sedaj odločila, da temu naredim konec, tako ali drugače.

Kajti kokr me zdaj matra, me še nkol ni in in tudi sita sm že tega vsega. Kot sem rekla, jutri začnem prebirati knjige, v ponedeljek grem k zdravnici in poročam

/pliz, vzpodbujajte me, ker zdravnikov se osebno zelo bojim saj imam same slabe izkušnje že zarad diagnoze in so mi res trn v nohtu! Da ne omenjam čakalnice polne folka  /

Pozdrvček....Sofi

[Arwen]

začnem prebirati knjige, v ponedeljek grem k zdravnici in poročam 

  in nestrpno čakam poročilo! 

[Sofia-Del_Sati]

matr, komi se spravim poklicat in izustit kaj želim......................pa dela v sredo popoldne grrrrrrrrrrrrrrrr

no, bojda bo v sredo naliv, pa nau tok folka in bom sama ? HOPE

[Sofia-Del_Sati]

Evo potrjeno naročilo za sredo pr zdravnici 

upam, da nam tam sedela kot Stephen Hawkins

[Arwen]

 

[Sofia-Del_Sati]

Arwen, prestavli so mi na ponedeljek ob 17h.

Že tko se morm ful psihično prpravt, pol pa sprememba, ki niti slučajno ni dobrodošla za ljudi s pretirano živčnostjo!! Grrrrr

In zdj do pon. spet tuhtat in tuhtat in tuhtat, pa nč stuhtat Bemti!

[Arwen]

ja, ok, pa pač v ponedeljek... bova pa do takrat skupaj na trnih  ma itaq pa vem, da bo vse OK 

[Ajla]

Arwen, prestavli so mi na ponedeljek ob 17h.

Že tko se morm ful psihično prpravt, pol pa sprememba, ki niti slučajno ni dobrodošla za ljudi s pretirano živčnostjo!! Grrrrr

In zdj do pon. spet tuhtat in tuhtat in tuhtat, pa nč stuhtat Bemti!

Well. Očitno je ponedeljek dober dan. Tudi jaz sem naročena, pri psihoterapevtki sicer, pri zdravnici itaq ni kaj dosti za diskutirat. Sofia, nič kaj preveč ne tuhtaj, vzemi robčke s seboj, delaj se, da nikogar ne vidiš in meditiraj/sanjaj kaj lepega dokler si v čakalnici 

Lp, A*

[Sofia-Del_Sati]

Sm raj drugo varjanto nardila -

kontaktirala sem eno psihot. in čakam, da se dogovoriva za termin 

Ne zaupam državnim zdravnikom in psihiatrom. žal! ne bom pa 3x ponavljala in razgaljala svoje duše kot kaka cheap cipa. No.no.no

[Liber]

Skratka, glede tistega piknika bi probala iti, pa čeprav lahko umrem, saj bo tam 200 folka.

A misliš, da ti bo druženje z bežnimi znanci in čebljanje z vsemi fejk vljudnostnimi nasmeški res tolk koristilo, kot misliš, da ti bo?

No, če imaš s sabo družbo, ki jo dobro poznaš, potem gre a ne. Sam, da nis pol tam ko en trotl in kao "making friends"... kao kao kao

 

[Sofia-Del_Sati]

nism šla na ke, ker bi itak umrla.

vmes, ko sm razmišljala, kok sm smotana (najmilejši izraz sm dala namesto najbolj močnega v neg.smislu) in gledela proti vratom, kjer je zabava, kot zapornik skozi rešetke svobodo, sem pomislila, da kanček dobrega pa sm le nardila danes - zmenila sem se za termin, kjer bom jaz tokrat sekirala, nažirala in odirala SF.

V sredo 24.11. ob 9 uri imam prvo pohajkovanje po stopnicah piramide do vrha na svobodo. Psihoterapijo!!!

[noname1]

Skratka, glede tistega piknika bi probala iti, pa čeprav lahko umrem, saj bo tam 200 folka.

A misliš, da ti bo druženje z bežnimi znanci in čebljanje z vsemi fejk vljudnostnimi nasmeški res tolk koristilo, kot misliš, da ti bo?

No, če imaš s sabo družbo, ki jo dobro poznaš, potem gre a ne. Sam, da nis pol tam ko en trotl in kao "making friends"... kao kao kao

 

Hja, vljudnostne fraze... Tega tudi jaz ne prenesem. V prvi vrsti je pomembno, da se zavedaš kdaj gre za vljudnostno frazo in kdaj za iskreno.

Kaj veš, Liber... Morda pa Sofia sreča kakšno osebo, s katero si bosta simpaična in sčasoma postala iskrena drug do drugega.

[alexx]

Na začeteku vsakega poznanstva je težko takoj biti "iskren". Neke osnovne vljudnostne fraze za začetek pač pašejo zraven.   Ne da se drugače. Nekako je treba prebiti led, a ne da. Potem pa itak počasi ugotoviš s kom imaš določene stične točke in skupne interese.
Takoj, da bo vse "kliknilo" pač ni za verjeti.