Vsiljive misli ...

[Onix]

Ja glej sploh se probej ne ukvarjat s tem kaj se ti podi po glavi, ampak se čimbolj zamoti. Sigurn ti bo kmal bolš, ampak traja neki časa da te misli ponehajo silit v glavo. So sam posledica tvoje bolezni, in ne odsev tvoje osebnosti ali želja. To je zlo pomembno da se zavedaš. Pa zlo velik jih poznam s tem mislimi in še vsem je blo bolš, začetki so pa težki.

[Putka]

Ojla hvala obema za sočutje in dobre želje.Danes sem res v slabi koži.Jaz mam dva otroka,dve punci,ena 9 in ena12 let.Ful se bojim,da se jim bo kej zgodilo.Po naravi sem drgač ena miroljubna duša,smili se mi vsaka žvalca,z vsakim ,ki trpi,sočustvujem,tako da res ne vem,od kod meni ideja da lohk komu kej slabga nardim.Pa še to.Jaz in računalnik sva dva različna svetova,tako da nimam pojma,kako se pošlje osebno sporočilo.

Oh draga dolores jaz sem tudi občutljiva in nežna in jokam za vsako mravljico, včasih vidim na robu banje mušico in eno velko kapljo vode poleg nje npr. in letim po košček servetke, da jo rešim...prav bolestno sem občutljiva na živali in ljudi in nudenjem pomoči in smiljenjem, jokanjem, skratka...pa so me in me še (malo) dajejo obsesivne misli. Imam dva psa in imam skoz občutek, da jima bom kar kaj storila, če ostanemo sami. In glej to, skoz smo sami in jima nisem še nikdar nič storila, razen jim težila z ljubčki in božanjem in razvajanjem...
Glede grdih, zlobnih misli do ostalih pa...so nekak s časom minile. Včasih mam občutek, če se peljem po cesti, da bom kar zletela s ceste ali se nekam zaletela in podobno in si to v mislih predstavljam (nehote) ampak fajn ignoriram in tudi to mine. Meni je bolj pomembno to, da mi taka misel ne pokvari dneva, da ne premlevam o njej, jo ne poskušam več razvozlati, razumeti, ker je to itak izven meja našega razuma.
Drži se in piši na forum vsakič, ko te stisne.

[scorpion]

Yang..ja to je res...kar si napisal...

Vsiljive misli so simptom, ki govori resnico.....le prepoznati je nočemo...bi se pa s tem rešili , postopoma, tega pekla...

[Putka]

Ja. Najprej se mi je to zdel totalni nonsense, ko mi je Yang govoril to še na eni izmed skupin... Ampak kasneje, ko sem premišljevala, se mi zdi popolnoma mogoča teorija. Tudi jaz sem nosila ogromno neizživete jeze nad starši, sestro in je nisem mogla izraziti na način, ki bi mi (verjetno) pomagal to sproti premleti. Ampak mi je zanimivo, da sem imela nad njima še najmanj obsesivnih misli...

[dolores]

Tudi jaz sem začela razmišljat v tej smeri,pa ne vem,na koga naj se jezim.Starši so me vzgajali tako,kot so najbolj vedeli in znali,niso mi škodovali s svojo vzgojo.Je pa res,da so zmeraj govorili,naj bom ponižna,naj ne ugovarjam,naj ubogam.V bistvu sem se naučila strinjati se z vsemi,namesto,da bi izražala svoje mnenje.Tudi sedaj sem taka:ker se bojim,da me ljudje ne bodo marali ,se prilagodim vsakemu posamezniku in"plešem kot oni igrajo"Delam vse po liniji najmanjšega odpora.Ne morem pa dojet,da mi bi to lahko povzročalo take težave v smislu teh vsiljivih misli.

[scorpion]

...Ja (naša) narava se upre, če jo hoče kdo na lep ali na grd način ukloniti..Dobro si opisala Putka..

[Onix]

Živjo,

Jes se pa tuki nebi strinjal. Vsiljive misli niso rezultat potlačene jeze, to je bla stara teorija, zdj se pa ve da majo te misli usi, ampak človek ki ima OKM se zaradi neravnovesja kemije v glavi zatakne pri njih, saj možgani zravn njih pošiljajo tesnobne občutke in zato se jih ne moremo znebiti. Ko enkrat zavestno spremeniš svoj odziv na te misli, in jim ne daješ pomena, potem se počasi zmanjšajo. Sigurno pa ni tukaj kriva kakšna potlačena jeza. Je pa res, da je blo tako mišljenje učasih aktualno.

[scorpion]

..Jaz se spomnim kako sem enkrat v adolescenci popizdil na očeta in sem bil tik na tem, da skočim vanj..Takšen kot je bil je bil pravi provokator jeze...Spominjam se, da me je potem brat zadržal in me močno držal, da se ga nisem fizično lotil...

Ta isti brat je imel hude vsiljive misli od 17 leta naprej, da bo "očeta ubil".....Leta kasneje se je tudi njemu utrgalo in je razbijal po njihovem stanovanju in tudi njiju malo premikastil...Šele tkrat mi je bilo jasno kolk sovražnosti je nosil v sebi do staršev...

sedaj nima nobenga stika s starši, ker ga fizično ne prenese..

[Arwen]

en članek na temo vsiljivk http://www.viva.si/clanek.asp?id=3824

[Putka]

Mene je samo strah, da se nebi kje vrgla čez balkon, ker to še včasih okmjam. Prejle naprimer sem gledala po TVju eno luskuzno stanovanje v nevem katerem nadstropju in pogled čez balkon pa sem kar vizualizirala kako se preveč nagnem čez in ... groza, res groza.
Ko se odselim na svoje, vem da bom iskala nekaj nizkega, največ 1. nadstropje.

[dolores]

Kej hočeš povedat,da se vsiljivke nekoč uresničijo?

[Arwen]

ne, dolores... putka govori o preventivi... čemu se mučit in bit v višjem nadstopju, ko pa lahko človek živi tudi pri tleh, je tako?

[Onix]

Dolores, če je kaj sigurno pri vsiljivih nezaželjenih mislih, je to da se nikoli ne uresničijo. V zgodovini ni blo še nikol zabeleženega primera, da bi kdo reagiral fizično, na svoje vsiljivke. Tako da tega se ti pa res ni treba bat.

[Putka]

Dolores, to pa ne. Nekaj blebetam brezveze...bolj zato, ker  me misli zadnje čase spet malce zasledujejo pa sem hotela jamrati in poiskati še kak koristen nasvet.
So me že prej mučile te misli, ko sem videla kako visoko stoplnico sem se vstrašila, da se bom kar jaz dol vrgla. In sem zbrala pogum in šla na visoko nadstropje in itak mi niti na misel ni prišlo, da bi karkoli...je pa prisoten tisti strah, kaj pa če...

In pa seveda tako kot pravi Arwen...čemu se mučiti?

[Onix]

Sam to je napačno vedenje, da se izogibaš situacijam, ki ti predstavljajo strah. Ravno nasprotno, jaz če bi se bal da bom skočil z balkona, bi šel zanalašč v višje nadstropje. Čene pomeni, da daješ svojim vsiljivkam nek pomen in to drži začaran krog. Najbolj uspešno zdravljenje OKMja je ERP (exposure and response prevention), kjer se soočiš s situacijam ki se jih bojiš in tako počasi premaguješ strahove.

[Putka]

Je res Onix...sem tudi to že počela in je res pomagalo. Šla sem in si dokazala.
Ampak nebi se počutila udobno, če bi živela v 10. nadstropju...

[Onix]

Sčasoma bi se in bi bila zadovoljna ker si premagala ta strah Samo moje mnenje.

[dolores]

Ojla Putka,sej se nisem ustrašla tvojga sporočila,ustrašla sem se tistga,kar je napisal Scorpion od svojga brata.

[Arwen]

Sam to je napačno vedenje, da se izogibaš situacijam, ki ti predstavljajo strah.

jah, to je pa spet odvisno od situacije... če npr. ne smučam in me je strah gondole - čemu se izpostavljat, ker pač gondola ni nujen pogoj za moje normalno življenje. Če pa imam pisarno v 95. nadstropju a me je strah dvigal... to je pa že nekaj, s čimer se kaže soočit in se zoperstavit strahu.


Dolores, ono pa vzemi z rezervo 

[Onix]

Ja sam to da te je strah gondol ni OKM. To da se bojiš da boš skočil iz balkona pa je. Izogibanje je najslabša stvar, ki jo lahko narediš.