Vsiljive misli ...

[ivica]

noelle, na to pa sploh pomislila nisem.. ampak ko se brala tvoj post, sem se takoooooo našla v tem. jst mam tud še zmer težave z vsiljivimi mislimi, na začetku so me prestrašle ful, še zdej me.. ampak večino cajta se počutm, kukr da obvladam zadeve.. ko sem pa pod stresom, pa rade pridejo nazaj. ampak me bolj prešinejo kot ne.. sem pa tud spet na AD zarad tega..
držim pesti za vse nas.

[dolores]

Ojla,tudi jaz spadam v to druščino.Imam kar hude vsiljivke in se ponavadi kontroliram,ampak včasih je tako hudo,da me spodnese in moram pole vzet Helex,da se pomirim.Bojim se,da bodo misli prešle v dejanja in da me bodo zaradi kašnega hudega kriminalnega dejanja dali za rešetke na psihiatrijo in bom celo življenje čutila nepopisno krivdo in bolečino,ker sem nekomu vzela življenje.Te misli se ponavadi nanašajo na moje otroke,ki jih imam zelo rada.Aima še kdo tuki tako hude misli?

[Koki]

tut jaz sem imela tako hude vsiljivke, bila sem čisto ohromljena, v nosečnosti. potem sem dobila zdravila, ampak močno dozo šele po porodu: 500 mg asentre in 800 mg kventiax, sedaj pa je precej bolje, ni še čist v redu, a je velik bolje. Vedi pa, da ne boš nikomur nič naredila, 100-odstotna garancija, kajti to so samo vsiljivke, ki se jih bojiš. Poskušaj ne misliti na njih in jih ignorirati. Ali jemlješ kakšna zdravila za to?

[dolores]

Ja,imam Asentro 150mg in Torendo 0.5mg na dan.Tudi na psihoterapije sem hodila,pa mi očitno ni nič pomagalo.Ko me zagrabijo te misli,se nekaj časa borim z njimi ,potem pa postanem čisto otopela in nisem sposobna nardit nič,najrajši bi kar umrla.Vse je tako čudno.Ko sem začela pred petimi leti z Asentro ,sem bila celo leto in pol OK,takrat še nisem imela teh vsiljivk,samo panične napade.Vsiljivke so se mi pojavile lani pred velikonočnimi prazniki.Takrat sem res mislila,da me bo konec od strahu.Po enem tednu je blo boljše,spet so se v tako hudi obliki vrnile v začetku septembra.Pa tud takrat nisem nobenmu nič nardila.Vem,da so to samo misli.ampak ko zagrabjo si ne morem pomagat.

[Koki]

Po moje rabiš višjo dozo zdravil, kajti za okm se rabi visoka doza. Drži se.

[dolores]

Ja,moja psihiatrinja pravi,da se določeno zdravilo po nekem času uživanja lahko izkaže kot neučinkovito in ga je treba zamenjat.Me je že strah,da nobeno zdravilo ne bo več tapravo zame.Je tud rekla,da se bom morala sprijaznit s temi mislimi in se naučit živet z njimi.Sej ko niso tolk hude se da,ampak ko postanejo močno vsiljive je za po.......Kolko časa pa ti že piješ tako visoke doze zdravil?A ni Asentra najvišja doza 200mg?Jaz imam ob povečani dozi AD tudi povišane jetrne teste(dokazano!)
Se ti moram zahvalit,ker se trudiš z mano.Hvala.Aja,še to ,kolko otrok imaš pa ti?

[Onix]

Živjo Dolores

Te misli so res grozne in te lahko čist poderejo. Ampak da se jih kr dobr premagat. Moj nasvet je da jih začneš ignorirati. Moraš se zavedati, da so samo posledica motnje in da niti malo ne povejo o tebi kot človeku. Ne smeš jim dati nobene pozornosti. Morš se zamotit s stvarmi in čim manj razmišljati o njih. In to res deluje, sam sm biu grozn ampak s to tehniko sm jih že skoraj premagal. Je zlo težko ampak se je vredno potrudit. Misli so obsesija razmišljanje in spreminjanje, odganjanje misli pa je kompulzija. Kompulzije držijo začaran krog sklenjen in ko prekineš kompulzije tudi obsesije zginejo. Ne smeš se izogibat situacijam ki ti dajejo tesnobo, ampak se moraš soočiti z njim. Evo en primer : sam sm se bal sedeti zravn nekoga, saj sm se bal da ga bom udaril in dokler sm se temu izogibal je bil strah velik. Potem pa sm začel zanalašč sedeti blizu drugih in strah je izginil. Vrjemi mi da se, sam potrebno je veliko truda.

[Onix]

Aja pa tud sam sm mel tko grozne misli, da jih raje ne povem. In prav tako mnogi drugi z OKM. Tko da nisi sama, če rabiš še kakšn nasvet mi pošlji osebno sporočilo

[Koki]

Js sem tako dozo dobila postopoma po porodu, torej v začetku oktobra, decembra sem bila v polni dozi, januarja pa so se začeli kazati učinki. Dernovškova mi je rekla, da se asentra pri okm lahko uporablja do 500 mg, čeprav v navodilih piše, da je do 200. Imam enega otroka. Več jih tudi ne načrtujem, ker s tako dozo zdravil tako ni dobro biti noseč in ker sem imela enkrat tako grozno nosečnost, nočem je še enkrat.
Onix, kako si pa ti z mislimi? Meni niha, enkrat bolje, drugič slabše. Mi je dernovškova rekla, da je to normalno. A si imel ti tut taka nihanja, ko si že jemal tablete?

[dolores]

Ojla hvala obema za sočutje in dobre želje.Danes sem res v slabi koži.Jaz mam dva otroka,dve punci,ena 9 in ena12 let.Ful se bojim,da se jim bo kej zgodilo.Po naravi sem drgač ena miroljubna duša,smili se mi vsaka žvalca,z vsakim ,ki trpi,sočustvujem,tako da res ne vem,od kod meni ideja da lohk komu kej slabga nardim.Pa še to.Jaz in računalnik sva dva različna svetova,tako da nimam pojma,kako se pošlje osebno sporočilo.

[alexx]

Enostavno:

1. Greša na Moja sporočila v tej vrsti, modro obarvano:

Domov       Pomoč       Išči      Uredi profil      Moja sporočila       Koledar      Klepetalnica      Člani      Odjava

2.Ne levi strani pod sporočila piše...

Sporočila
Novo sporočilo

Prejeto
Poslano
Prednostne nastavitve
Išči sporočila
Upravljaj oznake
Očisti sporočila

Pa na tole: http://www.nebojse.si/Forum/index.php?action=pm;sa=send in vpiši ime...lahko naslov, besedilo...

Če hočeš shraniti sporočila odkljukaj tisto kljukico na dnu.

Srečno!
   
 

[dolores]

Hvala Alexx,zdej pa mislim,da bom znala.Upam,da ne izpadem butasto s tem nepoznavanjem računalništva.

[Onix]

Dolores ravno zato, ker si tako miroljubna in je zadnja stvar da bi komu kaj naredila, se ti te misli skos pojavljajo, ker se jih tako bojiš. Lahko te pa potolažim, da še noben ni s to boleznijo nikomur nič naredil in tudi ti neboš zato se misli ne boj. Sprejmi jih pač si reči, ok ne morm kontrolirat, kaj mi podzavest pošilja v možgane, lahko pa kontroliram svoj odziv. In najboljši odziv je, da jih pač sprejmeš in se zavedaš, da ne pomenijo čisto nič, so neresnične in nenevarne misli, ki jih vsak kdaj dobi. Samo ljudje, ki so preveč dobri se jih ustrašijo, ker je to čisto proti njihovi naravi in načelih. Ne poskušaj jih odgnati, ampak jih ignoriraj in se zamoti s čim drugim. Misli pa bodo sčasoma, če jih ignoriraš same poniknile, to ti zagotavljam.

[Onix]

Koki Živjo

Ja nihanja so čisto normalna, jes jih imam še zdej ampak se jih ne bojim več. Sam skos ignoriraj misli, pa bodo šle preč, res to deluje. Tud če nazačetku, ko jih ignoriraš čutiš tesnobo, kar vztrajaj in tesnoba bo minila in to kmalu, misli se bodo pa tud ful zmanjšale. Jes počasi spet začenjam uživati v vsaki minuti dobrega počutja, prov srečn sm da mi je ratalo se borit proti tej bolezni, in tud vama se bo brez skrbi .

[alexx]

Butasta?....a joj....mene bi morala videti preden sem priletela na ta forum. Vsi so me nekaj naučili, največ pa HisTer in Anchi.
Vprašaj...ni panike!

Te tvoje misli so res stašna nadloga...je pa tolažba, da se ne uresničijo. Onix je lepo napisal.

[Onix]

Itq da nisi butasta, ne sekirej se ker nihče ne misli tega. Najlažje pošlješ osebno sporočilo tako da klikneš tretji znakec (oblaček), ki je pod sliko uporabnika .

[Yang]

Vsiljive misli bi lahko bile preusmerjena jeza v misli škodovati nam najdražjim oz. sebi, vzrok pa v jezi na nekoga (npr. na starše), ki ga v resnici bi mogli, pa si ga/jih ne dovolimo "obsoditi", "sovražiti", ker se te "avtoritete" preveč bojimo oz. "ne smemo" (niti pomislit kaj slabega o njih in jih obsoditi, ter nevede vso krivdo nase prevzamemo).

Skratka, pri vsiljivih mislih je verjetno v ozadju neko dolgotrajno izrivanje oz. tlačenje določenih "negativnih" oz. nam "nedovoljenih" čustev npr. jeze na koga, ki jih "ne smemo" začutiti, pa nam pol posledično tako "ven udarja" na način, ki je pa res "trapast", da bomo kaj sebi oz. nam najbližjim naredili, kar se seveda ne bo zgodilo, ker je to sam simbolično oz. preneseno, drugje neizživeto in nedovoljeno občutenje.

Mogoče bi pa pomagala kakšna aktivnost v smislu sproščanja notranje agresije nabrane v nas.
Jaz sem npr. včasih hodil vadit tenis na steno in zabijal servis na vso moč in se tako sprosil in "dal ven" - mi je prav pasalo...  ...pa še fajn mi je bilo da sem na en tak konstruktiven, neškodljiv način sproščal notranjo nabrano energijo oz. "agresijo", ker sem se pol počutil bolj razbremenjenega z manj takih misli...

[dolores]

Vsem se zahvaljujem za spodbudo,upam,da bom dovolj močna,da mi bo uspelo dojet,da je vse samo v moji glavi.Ful mi pomaga,ko preberem vaše tolažilne besede.

[Onix]

Zato smo pa tu, da si pomagamo. Si dovolj močna in sčasoma ti bo uspelo pregnat te misli. Kako si pa kaj danes?

[dolores]

Danes nisem vzela še nobenga pomirjevala,misli so prisotne,jih zaenkrat obvladujem.Kuham kosilo in poskušam si dopovedovat,da je vse skupaj en larifari,čeprav je težko.To res ni nobeno življenje,prav zamorjeno je vse skupaj,ne vem,kdaj bom to prežvečla.Sem dost boljša kot včeraj,to lohk rečem.