Vsiljive misli ...

[Gigli]

Tnx

mah jst sem vcasih res že sita tega..OKM je zelo zoprna zadeva!!

saj sem tudi jaz ogromno napredovala, saj praktično normalno funkcioniram, povsod grem..vsega se lotim.. ampak vseeno pa mi OKM še vedno "lebdi" nekje v ozadju.. in to me jezi in zalosti hkrati!!

no, sicer sem bila 8 mesecev zelo dobro, zadnje čase me pa spet malo "meče"..se takoj vidi, ko non-stop visim na forumu in vam utrujam

lep dan,
gigli

[Onix]

Veš da ne utrujaš! 

Ja tebi gre še bolše kot meni, ker jes še ne morm normalno funkcionirat. Strah pred življenjem je prevelik, grem pa že dost več vn kot prej. Pa jeseni mam zdej pa res namen it na maturitetni tečaj. Sam upam da bo zdravje zdržalo. Ker pomoje, ko bom enkrat začel nazaj živet, za OKM ne bo več prostora v glavi. No lepo počasi, pa po korakih, pa bo .

[Arwen]

non-stop visim na forumu in vam utrujam

  daleč od tega! 

Pa jeseni mam zdej pa res namen it na maturitetni tečaj.

  držim pesti 

[vila]

Ce vas prav razumem, se OKM nikoli ne da pozdraviti do konca...

Kje je potem smisel??

[Onix]

To je res, da so pač nihanja in kdaj lahko še pride obdobje, ki te mal s tira vrže, ampak se pa OKM da pozdravit do take mere, da te ne ovira več pri življenju in to je najbolj pomembno. Vila ne skrbi, sj ti bo ratal, samo traja pa dolgo in umes so vzponi in padci. Kako pa si kej? A je kej bolš?

[vila]

Eh, bolje še ni nič. Sem pa naredila korak (to je zame veliko) in se naročila pri psihologu.
Moram pa čakati do oktobra in to me jezi...

Edino, kar me sedaj pomirja, je prebiranje tega foruma

[Onix]

Super, da si se naročila!

Brez skrbi, use bo še uredu, vem kako je in lahko tudi potrdim, da se da kr fajn vn zmazat iz tega. Ja, če ti bo kdrkol hudo, ti sam napiši, bomo probal pomagat, lahko mi tudi pošlješ zasebno sporočilo, če bi se rada kej pomenila. Vrjemi, USE BO ŠE UREDU 

[vila]

Onix, hvala. Res si super...

[Onix]

Ni problema

Vem kako je, in sm ful vesel, če lahko pomagam  .

[primoz]

kdo je kriv za okm? kaj je krivo za to sranje da ti mine do biti ;( crkno bom lepega dne, temu ne bom ušel, sam zakaj bom..lol...danes je moj dan al ni..hehe...  vsaj iščem nekaj..

[Koki]

PRIMOŽ, NE RAZGLABLJAJ O OKM-JU, AMPAK PREPROSTO UŽIVAJ DROBNE RADOSTI, KI JIH JE V DNEVU VELIKO. vERJEMI, DA SE VSE DA POZDRAVITI - JAZ SEM ŽIVI DOKAZ ZA TO: BILA SEM ŽE NA POL "MRTVA", OBUPANA, PA SEM SE Z ZDRAVILI IN DELOM NA SEBI USPELA SPRAVITI K SEBI ... IN SEVEDA S POMOČJO FORUMOVCEV, KI SO SUPER.
KO TI BO TEŽKO, TI KAR NAPIŠI NA FORUM, PA TI BOMO POMAGALI.

[sneguljcica]

Pozdravček,

evo tudi jaz sem nova na forumu in mi je že takoj laže, ker vem, da nisem edina, ki se ubada s takimi problemi. do sedaj me je še najbolj mučlo to, da nisem normalna, da sem samo še za v Polje in da si sploh ne zaslužim živet.
Z mano pa je takole. Imela sem težko življenjsko preizkušnjo in ker sem že tako bolj jokave sorte, se je name seveda prilepla depresija. že kaki dve leti jemljem antidepresive in mi je zelo bolje. a ko je bilo govora o ukinitvi, sem se tako zelo ustrašila, pa se je spet vse ponovilo. no, zelo si želim imeti otroka, kar bi po mnenju mojga psihiatra tudi lahko, a sem sama sebe prepričala, da ga nisem vredna, da bom gotovo padla še v poporodno depresijo, da mu bom po porodu kaj naredila. Poleg tega nisem prepričana, če bom lahko živela brez antidepresivov. Tako da moram na tem področju še ogromno narediti.
Ko sem bila na tem, da preneham z jemanjem antidepresivov (ko je bilo torej že vse skoraj ok), so se mi začele pojavljat te vsiljivke. So tako grozne, da si sploh ne upam pisat o tem, skratka, da bi komu kaj hudega naredila. zaradi tega se počutim, no, grozljivo grozno. o tem se se pogovorila s starši, ki mi stojijo ob strani, pa s psihiatrom, ki mi je rekel, da gre za prikrito agresijo. Po naravi nisem niti malo agresivna, zato ne vem, na koga bi bla lahko tako jezna, da bi kaj naredila. Strah me je, da se bo to res zgodilo, čeprav vem, da v resnici tega ne bi bila nikoli sposobna narediti. Grozno mi je že pisat o tem. Ampak kar pride in takrat me začne v prsih tiščati in mi gre na jok, takoj pomislim, da bi morala na kak zaprt oddelek, da nisem vredna, da živim, če že tako razmišljam. V resnici ne bi nikomur nič naredila, zato me je groza, da se mi v glavi sploh pletejo te misli.
Sedaj sem še bolj na tleh, ker mi je psihiater pol ure razlagal, kako bo to izzvenelo, kako sem preobremenjena in čisto nič drugačna od ostalih, potem pa mi je poleg antidepresiva pred spanjem predpisal eno tabletko kluvexa. Naj povem, da mi je hotel predpisati heleks, pa ga nisem hotela, ker so mi druggi povedali, da si potem ves zaspan. No, ko sem šla brat, za kaj je to kluvex  sploh potreben, se videla, da je za zdravljenje shizofrenije. Te diagnoze mi ni nikoli nihče niti omenil, kaj šele, da bi imela kakšne simtome, ki se pri tem pojavljajo. Tako da me je to čisto potlačilo.
Naj še povem, da sem me vse negativno kar hitro prime, npr. filmi, usode drugih - skratka, zelo zlahka se vživim v trpljenje drugih in trpim z njimi, kar me na trenutke prav obremenjuje.
uf, vidim, da sem naložila.
zelo rada bi, da mi kdo pove, kakšne vsiljive misli ga spreletavajo in sploh to, kako se spopada z njimi.

bodite lepo in uživajte v snegu, če ga je tud pri vas kaj zapadlo

[Arwen]

Sneguljčica 

saj kar nekaj izkušenj najdeš v tej isti rubriki http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,18.0.html

pa še nekaj iz arhiviranega foruma http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/board,11.0.html

[sneguljcica]

Sneguljčica 

saj kar nekaj izkušenj najdeš v tej isti rubriki http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,18.0.html

pa še nekaj iz arhiviranega foruma http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/board,11.0.html

zelo hvala,
se kar malo boljše počutim, ker sem malo prebrala.
moram reči, da sem res mislila, da sem najbolj osamljen in najbolj pokvarjen človek na tem planetu. sej ko realno premlevam, vem, da ma vsak svoj križ, ampak...pa saj veš, kako je.
mi je pa hudo, ker nisem vedela, da se mi bo kdaj to zgodilo. Tudi ne vem, kako naj povem možu, ker vem, da ne bo razumel...zanj smo pač vsi takšni ljudje za v isti koš...
žalostna sem, ker imam takse misli za moje najderažje,v resnici jih imam zelo rada...

amapk, vem, da bo šlo, življenje vidim pozitivno in to mi veliko pomaga
sam strahu bi se rada znebila...včasih me je tudi strah, ker se mi zdi, da bi komu kaj morala narediti, pa se tako ustrašim, da mi je kar slabo
no, imej se

[Slavka]

Sneguljčica, tudi jaz se najdem v tvojih besedah. Sicer sem mamica dveh otrok in me je bilo tud zelo strah, da bom kaj storila svojemu dojenčku (zdaj sta oba že "velika" - 8 in 13 let), zato vem, kako je to grozno. Tudi sedaj, ko sem bila v depresiji, so se mi skoz pojavljale vsiljivke v tem smislu, da naj kaj storim sebi, ali pa celo hčerki. Npr, ko sem bila v kopalnici, me je obšlo, da bi vrgla v banjo prižgan fen, zato sem skoz koga prosila, da je bil z mano, da ne bi slučajno res kaj takega naredila.   Pa sem zelo neagresivna, nežna in občutljiva tudi. Sem potem moža vprašala, če sem res tako grozna oseba, da mi to po glavi roji, pa mi je zatrdil, da nisem, da sigurno ne bi storila nikomur nič žalega...Tudi psih. mi je to povedal, da so to le misli, ki me tako močno zagrabijo. Jaz sicer jemljem antidepresive že dve leti, misli so se prenehale, kar tako, ko sem se jih nehala bat, so šle....Težko je presekat te misli, jaz sem probala tako, da sem takrat poslušala glasbo in zraven pela, da sem preusmerila misli, ali sem šla reševat križanke, gledat tv...nekaj, da mi je prepodilo tiste vsiljivke.
Sneguljčica, zagotovo boš tudi ti pregnala te misli. Zavedaj se, da si čisto normalna, da si zelo fajn punca, samo preobčutljiva, da nisi sama v tej stiski in da boš zagotovo zmagala.  

[sneguljcica]

Sneguljčica, tudi jaz se najdem v tvojih besedah. Sicer sem mamica dveh otrok in me je bilo tud zelo strah, da bom kaj storila svojemu dojenčku (zdaj sta oba že "velika" - 8 in 13 let), zato vem, kako je to grozno. Tudi sedaj, ko sem bila v depresiji, so se mi skoz pojavljale vsiljivke v tem smislu, da naj kaj storim sebi, ali pa celo hčerki. Npr, ko sem bila v kopalnici, me je obšlo, da bi vrgla v banjo prižgan fen, zato sem skoz koga prosila, da je bil z mano, da ne bi slučajno res kaj takega naredila.   Pa sem zelo neagresivna, nežna in občutljiva tudi. Sem potem moža vprašala, če sem res tako grozna oseba, da mi to po glavi roji, pa mi je zatrdil, da nisem, da sigurno ne bi storila nikomur nič žalega...Tudi psih. mi je to povedal, da so to le misli, ki me tako močno zagrabijo. Jaz sicer jemljem antidepresive že dve leti, misli so se prenehale, kar tako, ko sem se jih nehala bat, so šle....Težko je presekat te misli, jaz sem probala tako, da sem takrat poslušala glasbo in zraven pela, da sem preusmerila misli, ali sem šla reševat križanke, gledat tv...nekaj, da mi je prepodilo tiste vsiljivke.
Sneguljčica, zagotovo boš tudi ti pregnala te misli. Zavedaj se, da si čisto normalna, da si zelo fajn punca, samo preobčutljiva, da nisi sama v tej stiski in da boš zagotovo zmagala.  

joj, hvala ti za zaupanje,
pri nas smo vsii zelo navezani ened na druega, samo tega včasih ne moraš povedati človeku, ki tega ni doživel na lastni koži. ker ne razume, ker niti ne more.
ko sem na primer povedala možu, kaj se mi podi po glavi (seveda v milejši obliki), in da noče z nje, je rekel, da se mi potem po glavi lahko podi tudi telovadba. Prepričan je namreč, da se da s telovadbo vse rešiti, jaz pa vem, da to ne gre tako zlahka.
Ko takole prebiram forum, se kar malo nasmejim. pa ne me narobe razumet. samo vidim, da ima res vsak svoje težave in jih eni skušajo reševat tudi s humorjem, pa tako kot ti, s pesmijo. glavno je, da vem, da imajo moje težave ime, da jih je mogoče ublažiti in da nisem sama,da lahko komu povem.
mislim, da bo tako šlo, da bom zmogla.
hvala še enkrat in pozdravček

[Slavka]

Sneguljčica  vidiš, da bo šlo  Saj, ko sem jaz mojemu partnerju povedala za moje misli, me je sicer poslušal, razumel, mi probal pomagat, ampak dokler nisem sama začela delat na tem, ni blo nič boljše. Kdor ne proba, ne ve, jaz pravim! Torej veselo na delo...pa poročaj nam 

[Sara]

 
 Jow, ravn danes, sem bla zopet pri Psihologu in sva govorila o tem.

 Ker sem trenutno brez zaposlitve, bi lahko ta čas izkoristila za kaj lepega morda. A jaz ne morem kr na sprehod neki, imam slabo vest. Drugi v službi, jaz pa šetam neki.  Delo doma je itak vedno. Kar ne morem, da bi nek čas kakovostno posvetila sebi.  OK seveda se vse neha tudi pri finančnih razmerah.

 O mislih tistih tahudih je tudi meni že obdalo. A bolj da bi sebe odrešila. Mi je grozn, a jaz čist verjamem, da ko prideš tako daleč, ti nobene špegle ne pomagajo da bi videl lepši svet. Poskušaš malo trezno presodit. A ni gumba ki bi kr obrnil plato. Žal.

[Slavka]

Sara, zakaj bi imela slabo vest, če greš na sprehod, če kaj zase narediš? Ti izkoristi svoj čas tako, da bo tebi fajn, ne pa se ozirat na to, kaj bi drugi rekli. Jaz sem včasih ravno tako razmišljala, pa je blo samo slabše. Zdaj si privoščim zase, za dušo...delo doma bo že počakalo, pa mandi gleda vse skupaj. Živimo zdaj, ta trenutek, zdaj se moramo imeti lepo, zdaj se moramo imeti radi 
Privošči si Sara, boš videla, da je dober občutek 

[sneguljcica]

 Jow, ravn danes, sem bla zopet pri Psihologu in sva govorila o tem.

 Ker sem trenutno brez zaposlitve, bi lahko ta čas izkoristila za kaj lepega morda. A jaz ne morem kr na sprehod neki, imam slabo vest. Drugi v službi, jaz pa šetam neki.  Delo doma je itak vedno. Kar ne morem, da bi nek čas kakovostno posvetila sebi.  OK seveda se vse neha tudi pri finančnih razmerah.

 O mislih tistih tahudih je tudi meni že obdalo. A bolj da bi sebe odrešila. Mi je grozn, a jaz čist verjamem, da ko prideš tako daleč, ti nobene špegle ne pomagajo da bi videl lepši svet. Poskušaš malo trezno presodit. A ni gumba ki bi kr obrnil plato. Žal.

jaz mislim, da tole, da nekaj zase narediš, največ pomeni, ker bi moral človek vedno bit sebi na prvem mestu. saj zato pa je tako, ker celo življeno postavljamo druge na prvo mesto in sebe na drugo, tretje, četrto ali stodvajseto. Nekaj lepega je vedno nekje in nikoli ne veš, kaj vse bi zamudila, če bi zamudila jutrišnji dan. To je sigurno. Jaz se zdaj malo sprašujem, kaj vse se mi ne bi zgodilo, če bi tam pred tremi leti kar končala... Saj so bili grdi dogodki, ampak je bilo tudi kar nekaj lepih, ki se jih spomnem, ko mi je težko.
Kar pojdi ven, brez slabe vesti. Tudi jaz sem bila nekaj časa brez službe, pa to v momentu, ko sem najbolj nujno rabila denar. potem sem delala po pogodbi za majhen denar, kjer so me blazno izkoriščali, da sem zadnje mesece skoraj vsak dan jokala. pa se je že vse nekak s časom poglihalo.
tele misli bom pa že nekak premagala. in ti tudi.
veliko sreče ti želim