Vsiljive misli ...

[vpv]

pozdravljeni.sem nova na forumu in spadam med vas po samosvoji diagnozi,nisem še bila pri kakem psihiatru.moja dr.mi bo pregledala kri za depresijo,in zdaj me zanima a je kdo to premagal sam,al je treba obvezno it k psihiatru.mene je nekaj zdaj zalomilo,čeprav zdaj ko ramišljam,mislim,da se je vse skupaj začelo ko sem rodila,3 leta nazaj,le da takrat nisem vedela da je to problem ,ta panika ni bilo tako moteče kot sedaj.misli splohni bilo no.upam da pridem čimprej ven iz te more.
lp vsem

[Onix]

Živjo in dobrodošla med nami 

Sm prebral, da te dajejo vsiljive misli. Da te malo potolažim, te misli dobi vsak človek, samo mi anksiozni ljudje, pa se na njih odzovemo s strahom. Zato se nam v glavi skos ponavljajo, ker se jih bojimo. Ampak niso pa čisto nič nevarne, še nobeden jih ni izvedel, pa tudi zmešati se ti ne more od njih. Jes ti priporočam, da si poiščeš terapevta, ki se spozna na OKM in kognitivno vedenjsko terapijo, in da se čimveč pozanimaš o teh zadevah, ker to je ključ do boljšega počutja. Jes sm mel sam tako hude vsiljive misli, da sm mislil, da je z mano konec, ampak zdej po 2h letih sm pa veliko bolje, misli skoraj da ni več. Ampak je pa res, da se je kr uleklo vse skupaj, pa grozna tesnoba me je dajala in seveda zaradi tega potem obup in depresija. Ampak to se vse da premagati, samo rabiš pravo pomoč in znanje kako se s tem spopadat. Pa tudi antidepresivi nekaterim zelo pomagajo. Jes jemljem Zoloft 200Mg, pa mi naredi veliko razliko, sploh pri tesnobi.

No drži se pa še kej piše, če te kej zanima pa vprašej .

[Kaj]

ne vem...če se me polotijo neprijetne misli in jih ne morem spustiti naprej se PREPROSTO ZAHVALIM ZA TE MISLI IN ŽE JIH NI VEČ 

[Gigli]

Pozdravljena vpv, onix 

Kot si rekla, se je tudi meni vse skupaj začelo že nekaj časa prej, oziroma že v ranem otroštvu..že mami mi je govorila, da sem imela "čudne" navade, kompulzije s katerimi sem se non-stop ubadala...noben pa ni vedel kaj bi to lahko bilo. In tako sem se dooolgo časa krivila, da sem čudna, da je nekaj hudo narobe z mano. Večino svojih misli nisem povedala, ker so bile grozne, sem se jih sramovala ali pa so bile tako zelo banalne, da sem jih pač ohranila zase.
V glavnem šele kasneje, v bistvu kakšno leto nazaj sem resnično dojela, kaj se z mano dogaja, kaj imam...spoznala ogromno prekrasnih ljudi (na tem forumu), ki enako trpijo in se borijo in bilo mi je veliko lažje...
Misli so postopoma postajale manj težavne, manj tesnobne...vendar je potrebno veliko dela na sebi..par mesecev jih sploh imela nisem!! ..to je bil žur .
Opazila sem, da se ponavljajo vsebine, vsake toliko časa pridejo spet nove...banalne so še vedno ostale...itenziteta je različna (včasih so zelo močne, spet drugič ne), trajanje je različno i.t.d.
Znebila se jih še nisem...ampak napredek pa je!
Mislim, da delček jih bom imela vedno..mogoče ker sem že po naravi mali komplikator , samo upam, da bo tesnobe vsakič manj.

Glede nasveta pa se 100% strinjam z Onix-om!

lp,
gigli

[tutifruti]

nekajkrat sem tule zasledila razlago, da imajo te misli vsi ljudje, vendar da je razlika ta da se jih mi ustrašimo. ali je to znanstveno dokazan podatek??res me firbca... ne vem, vendar si težko predstavljam, da vsi ljudje pomsilijo na to da bodo nekoga kar tako za hec vrgli z mostu ali pa pretepli in podobene bizarnosti, ki jih vsebujejo vsiljive misli.

[Onix]

Ja to je čista resnica, vsi imajo/imamo vsiljive misli, ampak mi z OKM se pri njih zataknemo.

[tutifruti]

  aha, okej recimo da ti zaenkrat verjamem  ...ampak sem še zmeraj mal sumničava glede tega, kaj pa vem, hm.... Torej je največji keč teh misli v pomankljivi kontroli, torej naš sistem v glavi prepušča te misli da priplavajo v zavest, mi pa se jih ustrašimo in jih želimo imet pod nadzorom. A so potem te misli pri drugih, ki okm-ja nimajo, bolj na ravni podzavseti in se jih tok ne zavejo...al pa če rečem drugače, njihov sistem kontrole 'prepuščanja teh misli' je močnejši in misli sploh ne priplavajo do zavesti in se jih zato niti ne morejo ustrašit. Ok, mal sm zafilozofirala, upam da je še vseen razumljiv 

[trzinka]

jaz nimam OKMja imam pa vsiljive misli, ker želim imeti nad vsem kontrolo. Moram biti zdrava, popolna, dobra, iznajdljiva......, lahko še pa še naštevam. Strah me je bolezni, smrti, prometa, potresa...., tudi tu bi še lahko naštevala.
Te misli so bile pred leti v moji kontroli, se pravi, da sem se spomnila na njih, jim nisem posvečala veliko pozornosti in življenje je teklo normalno naprej. Sčasoma so se pretvorile v majhen strah, pa še večji strah, pa še malo večji strah, pa v grozni strah, tako, da je vse ušlo izpod kontrole. Nastal je panični strah, ki ga sedaj s pomočjo ADjev in psihoterapije nekako obvladujem in upam, da bo še bolje.
Enostavno veš, da je vse skupaj nesmiselno, vendar te strah premaga..., misli se vse bolj podijo in ti komandirajo...

Takole nekako po kmečko sem pa jaz napisala , upam, da sem ti potešila radovednost .

[Onix]

Zdravim ljudem se te misli zdijo nepomembne, ker jih vidijo take kot so. Tosepravi nenevarne in butaste hehe.

[Onix]

To je pa tud nekak namen terapije za OKM, da jih počasi vidimo take kot so in ne kot neko nevarnost, to je samo lažen občutek, zaradi napačnega odziva v možganih.

[tutifruti]

trzinka, ne morem te citirat, pa bom kar skopirala:
jaz nimam OKMja imam pa vsiljive misli, ker želim imeti nad vsem kontrolo.

Nisem vedela da imaš lahko vsiljive misli, pa še vseeno nimaš okm, sem vedno to dvoje povezovala. Torej se temu reče samo obsesivna motnja?

Zdravim ljudem se te misli zdijo nepomembne, ker jih vidijo take kot so. Tosepravi nenevarne in butaste hehe.

Najbrž bo vse to res držalo, oni vidijo to pač misel kot misel, brez kake nepotrebne slutnje po nevarnosti, ki bi tičala za njimi.

[tutifruti]

 če jaz prav razumem so vsiljivke pravzaprav krivec za več ali manj vse oblike anksioznih motenj, poleg okm-ja tudi za panične napade in soc.fobijo?

[trzinka]

če jaz prav razumem so vsiljivke pravzaprav krivec za več ali manj vse oblike anksioznih motenj, poleg okm-ja tudi za panične napade in soc.fobijo?

ja, jaz tudi tako mislim.
Jaz npr. imam črne scenarije pred očmi, oziroma me je vedno strah, kaj se bo zgodilo ,npr. ko se peljem, že vidim nesrečo, ko gredo otroci nekam s šolo se ustrašim, da bodo imeli nesrečo z avtobusom, strah me je infarkta, raka. kO ME KJE ZABOLI ŽE RAZMIŠLJAM O NAJHUJŠEM IN NE REALNO, DA JE LAHKO KAJ DRUGEGA........ Ne želim razmišljati o tem, vendar se mi tako razmišljanje vsiljuje.
Vse skupaj pa se je pričelo z anksioznostjo, nadaljevalo s paničnim napadom in padec v depresijo

[Onix]

Spet me dajejo misli . Prov žalosten sm, in sit usega.

[Koki]

Onix,
saj veš, da so na poti do ozdravitve vzponi in padci. čimbolj se zamoti, pojdi v družbo ...

[Onix]

Koki res je . Se bom probal čimmanj sikirat, pa bo.

[Arwen]

Onix, kaj dogaja? kaj bolje? 

[Onix]

Ja dons sm se boljše volje zbudil . Sj nihanja so čist normalna, sam so pa bedna. Čeprav pri meni jih je skos manj, pa skos blažja so . Hvala za skrb  .

[Gigli]

Onix...

Me veseli, da si bolje 

Ja nihanja so .. in vedno bodo.. saj so tudi pri "zdravih" ljudeh. Problem je po moje predvsem v tem, da se (vsaj jaz) vedno ustrašim, da padam nazaj.
Nekako se moramo do določene mere sprijazniti s tem, pa čeprav je težko. Naučiti živeti s tem.

Drž'te se!!

lp,
gigli

[Onix]

Ja Gigli, maš čist prav . Treba se je sprijaznit, da pridejo dnevi, v katerih bolj čutimo te simptome, ampak vedno tudi minejo. Sam se ne bojim več teh obdobji ampak me samo živcirajo. Tako da tu sem naredil velik napredek. Pa tud nasplošno mi gre dobr, tko da se morm kr pohvalt hehe.

Gigli, tudi ti se drži  .