prosim, pomagajte

[aleksander]

Pozdravljeni!

Prosim za nasvet. Imam dekle, katero zelo ljubim. Imela je zelo težko življenje, več poskusov samomora, depresija.
Jemlje zdravila:zeldox, ziprex,akineton, efektin in mirzaten. Dekle pravi, da je to doza, ki bi še tako močnega človeka vrgla na tla....kaj je res?
Zelo jo imam rad. Vendar ne vem kako naj ji pomagam. Včasih se zapre pred mano, pravi, da ne čuti nič, da je hladna in, da je pred njo zid.  Očita si, da je v spolnosti pasivna, pravi, da je to zaradi zdravil, joče .Jaz pa ne vem, kako naj ji pomagam, kako naj se obnašam, ne bi je želel izgubiti.. Ne vem skoraj nič o depresiji, našel sem ta forum in prosim za pomoč, nasvet.
Svoje dekle neizmerno ljubim, ampak včasih je tako hladna do mene....zelo mi je hudo, ker ne vem, ne znam pomagati.
Prosim za nasvet. Hvala

[Arwen]

je tvoje dekle deležno kake strokovne pomoči?

[aleksander]

Pozdravljeni!

Kolikor vem oziroma kolikor mi sama pove, ima vsake toliko časa preglede pri zdravniku. Mislim, da pri psihologu.  Pravi, da ji napiše samo zdravila za naprej, z besedami , nasveti pa je zelo skop.
Moje dekle hodi v službo, sicer res za par ur, ampak nekaj je le, da ji da občutek samostojnosti, koristnosti.

Včasih se mi tako zapre, da ne morem čustveno do nje. Skušam jo razumeti, ne znam pa ji pomagati. In to me spravlja v obup. Vse bi naredil zanjo, vendar se bojim, da jo z mojim nerazumevanjem te bolezni, ne izgubim.

[Arwen]

Pravi, da ji napiše samo zdravila za naprej, z besedami , nasveti pa je zelo skop.

  ni ok

koliko pa ti je poznana ta bolezen? depresija namreč?

[trzinka]

Aleksander, poslala sem ti zasebno sporočilo

[aleksander]

Zelo slabo poznam to bolezen oziroma nič. To je zdaj prvič, da se srečujem z njo. Imel sem veliko srečo, dobil sem dobre življenske izkušnje, no ne vem, kako bi to povedal. Ampak imam voljo in tudi moč, da se s to boleznijo seznanim,  želim  dekletu pomagati. Vidim, da  včasih že beseda, pri njej drugače razumljena ,naredi veliko škode. Lp.

[Aslan]

Aleksander meni se zdi kupček zdravil, ki jih jemlje tvoje dekle kar zajeten.
Nisem strokovnjak, ampak se mi res zdi (pre) zajeten.
Kaj je njena diagnoza?

Tvoje dekle zagotovo hodi k psihiatru (ne k psihologu),
ker le ta ima kompetence (poleg splošnega dohtarja) predpisovat zdravila.

Jest bi na njenem mestu poiskala "drugo mnenje", do katerega imaš uradno pravico!
Potrebuješ zadnjo diagnozo, celotno sliko bolezni za nazaj,
vedeti ali so bile tudi psihotične faze kdaj, poiskusi samomora itd ..

Da ti bo malo bolj jasna slika kaj tvoje dekle vse jemlje:

Zeldox (antipsihotik)
za zdravljenje shizofrenije in maničnih in/ali mešanih epizod pri bipolarni motnji (manična depresija)

Zyprexa (antipsihotik)

Akineton (antiparkinsonik)

Efektin (antidepresiv)
vpliva na serotonin in noradrenalin

Mirzaten (antidepresiv)
vpliva na dopamin in noradrenalin

Vsa tovrstna zdravila imajo tudi neželjene stranske učinke,
včasih bolj, drugič manj izražene: zaspanost, utrujenost, omotica,
nespečost, povečanje telesne teže, nihanje razpoloženja, izguba želje po spolnosti itd ....

 

[Francka]

Aleksander, kot si sam opazil na tvojo odprto temo ni zgrmelo veliko odgovorov.
Tema je težka. Postavil si jo nam, ki smo na drugi strani - mi smo bolni.
Čutimo se sami, nerazumljeni.
Vseeno vemo, da z nami ni lahko. Včasih imamo voljo, včasih ne.
Včasih ljubimo do nebes, včasih ne čutimo nič ljubezni-le pripadnost. (oprostite, če posplošujem-morala bi pisat v prvi osebi)
Kako lahko ti pomagaš?
Pomagaš lahko le kolikor ti ona dopušča. Še najbolje, da ti pove kaj ji paše in kaj ne.
Do tega jo boš težko pripravil, ko ima slabe dni. Zato jo raje sprašuj za nazaj. Ali je bilo dobro ko sva.... Ti je bilo všeč, .... Te smem objemat, ko imaš slabše dni? Se bolje počutiš, če sem takrat le v bližini?
Meni na primer zelo paše, če je nekdo zraven v sobi a me pusti čisto pri miru. A me ne sme niti gledat, ker se potem sprašujem kaj se mu mota po glavi. Najraje vidim če bere. Ker mi zna tudi TV it na živce.
Zelo rada se tudi vozim v avtomobilu. Spet: brez pogovorov, brez cilja. Le vožnja z osebo, ki me pomirja.


Vedeti moraš pa, da imam jaz (le) depresijo in še to ne v zelo hudi obliki.
Torej ima lahko tvoje dekle čisto drugačne želje.
Mislim, pa da nam je isto, da sovražimo preveč vprašanj. Na to pazi. Vprašanje, dva. Kaj več ne svetujem, če nima dobrega dne.

To je bilo kar se tiče nje.
Mogoče bi nekateri tukaj gor rekli, da je moja bolezen tudi realnost. Vendar z njo skušam življenje dojemati bolj celovito.
Torej si ne morem pomagati, da ne bi napisala tudi nekaj glede tebe.
Si v partnerski vezi z bolanim človekom.
Je ta človek pripravljen kaj narediti za izboljšanje? Nujno bi morala obiskovati psihiatra vsaj 1x na teden, mogoče na 14 dni. Sedaj na začetku-kasneje poredkeje (to bo povedal terapevt). Terapije so uspešne. Mogoče ne ozdravijo vsi dokončno, si pa mnogo boljši.
Ti se trudiš zanjo in za vajino partnerstvo - tudi ona bi se morala.
In s terapijami bi delala v tej smeri. Kar želim reči: pazi, da je ne crklaš. Da ne hodi na terapije zato, ker ima tebe in ti si dovolj za njeno življenje. Po drugi strani pa je možno, da ni še čas za terapijo.
Kako veš kdaj je človek zrel? Nimam pojma. Jaz mislim, da ni neprimernega časa za začetek. Vsekakor je pa ne moreš tja nest. Mora se strinjat, da je to dobro.
Kar hočem rečt: ne pozabi pazit tudi nase.

Vso srečo vama želim.
Če te še kaj zanima le vprašaj. Bodi konkreten.
Če si se seznanil z delovanjem foruma veš, da lahko komerkoli od nas pošlješ tudi privat pošto. Sem prepričana, da se bo vsak potrudil, da ti čim bolje odgovori, ker si naš vitez. Vsi si želimo nekoga, ki bi se boril za nas, našo ljubezen. Ti to predstavljaš.

[aleksander]

Pozdravljeni!

Res najlepša hvala za odgovore in pomoč. Ja, sigurno jo bom še potreboval, ker zdaj še tavam v temi, ampak nič zato. Skupaj nama bo uspelo.
Francka, vam še posebej hvala. Tudi vam je/bo vaš vitez v veliko pomoč.
Vsem želim veliko moči in hrabrosti. Lp

[OLJA]

Aleksander       Bodi potrpežljiv, takrat ko je zelo ljubeča do tebe jo po ovinkih s strpnostjo vprašej če ti zaupa, in če ti ti bo tudi sama povedala kaj jo teži- Jaz sem dala v življenju že veliko gorja skozi in točno vem kako je će te zagrabi tista depresija. Ne moreš si pomagati , najboljše pa je če imaš takrat ob sebi človeka ki se na njegovih ramah lahko razjočeš in daš tisto kar te teži iz sebe. A vedi da to ni lahko ,da to lahko traja kar precej časa . Zato če jho imaš rad potrpi , tudi za vaju bo še vse lepo ! Zato pa glavo gor !  Saj ve3m , lahko je deliti nasvete a velikokrat so še kako dobrodošli. Jaz sem temu forumu in vsem ki pišejo  zelo zelo hvaležna, saj sem se z njihovo pomočjo tudi velikokrat pobrala. Veliko ljubezni ti želim !
                                                                     OLJA

[epocace]

Zivio Aleksander
Francka ti je lepo povedala, se strinjam z njo.
Dodal bi se, da se ji ne vsiljuj, tudi, ce te kdaj zavrne ne bodi uzaljen. Nauci se poslusati.
S tem mislim, res poslusati, in ne vmes deliti nasvetov ali kaj podobnega. Zapomni si, da bolezen spremeni cloveka, tistega, ki je boln in tudi partnerja. To ne pomeni, da te spreminja ona, ali, da se spreminjas zaradi nje, pac pa dobivas nove, drugacne poglede na zivljenje. Ucis se, zato bos se napravil kaksen kiks. Ne obremenjuj se z vsako malenkostjo. In ne odpovej se "svojemu" zivljenju. S tem mislim, da se ne podredis popolnoma njej in njenim nihanjem. Dovolj je "ce si tam".
Ce te bo kdaj zavrnila in bila rajsi sama to se ne pomeni, da te nima rada. Vem, da je tezko, sploh ce ta zavrnitev traja daljse obdobje.

Drzi se...

[aleksander]

Spet ne vem, kako naprej. Moje dekle želi sama na svojo pest zmanjševati vsakodnevno dozo tablet. Zmanjšala jih je na polovico in to dela že dva tedna. Sploh se noče o tem pogovoriti s psihiatrom. Mu je rekla parkrat, pa ji je odgovoril. da bosta že enkrat začela s tem. Dekle jemlje tablete že osem let in zdaj si želi na vrat na nos nehat. Kaj naj naredim. Opažam, da je ta dva tedna bolj jokava, nesigurna vase in brezvoljna. Prosim za nasvet.

[Smokyboy]

Pozdravljen,

vidim, da je od tvojih prvih postov minilo že leto in pol. A je tvoje dekle še vedno na isti kombinaciji zdravil? Vsekakor se mi zdi 8 let za tolikšno količino zdravil zelo dvomljivo. Ima še vedno istega psihiatra? Si bil kdaj z njo pri njem (njej)? To je vsekakor možno in ne vem, kako to, da zdravnik ni že koga od domačih sam povabil. Skoraj si ne morem predstavljati, da pri nas obstajajo psihiatri, ki bi pacienta obravnavali tako brezbrižno, kot je tukaj slišati.

Napiši še kaj več o tvoji punci, družinski podpori, tem kar veš o njenem zdravniku in zdravljenju, službi, počutju, ...

Naštel bom nekaj nasvetov, ti pa boš sam ocenil, kaj je potrebno, možno in smiselno:
- punci predlagaš, da se sama udejstvuje na tem forumu (če ona ne ve, da si o njej tukaj že pisal, sem sam odločiš, ali ji je to dobro povedati ali ne, vsekakor pa jo lahko prepričaš, da je njena zasebnost zagotovljena, vsaj kar se forumašev tiče)
- glede na to, da te za njo tako skrbi in ji želiš samo dobro, se poskusiš aktivno vključiti v njeno zdravljenje, morebitno menjavo psihiatra, vključitev v psihoterapije, ...
- ji res maksimalno stojiš ob strani in jo poskušaš razumeti, zakaj se hoče rešiti zdravil, tudi če to ne dela na pravi način
- si v tem času še posebno pozoren in nastopiš odločno, če vidiš, da si škoduje (namerno ali ne), začne govoriti o samomoru, itd.; odtegovanje zdravil po tolikšnem času je lahko hudo nevarna zadeva in bi morala po mojem mnenju biti izvedena pod rednim strokovnim nadzorom

Načeloma podpiram trud tvojega dekleta, ker bi sam želel narediti isto (in to še dosti prej). Vem pa tudi iz izkušenj, da včasih brez zdravil tudi ne gre. Ampak v njenem primeru se mi zdi, kot da bi zdravnik dvignil roke in jo imel namen doživljenjsko držati na zdravilih (in kolikor sem videl so med njimi nekatera podvojena, kot da bi nekaj na slepo poizkušali, kaj bo prijelo).

[alexx]

Težko boš kaj naredil, če se ona upira. A ve za to našo stran? Bi kaj prebrala? Res nimam druge ideje kaj lahko narediš.