Izgubljeno upanje

[samsara]

Globo padla. Ne vem kaj. Ne vem kaj storiti. Izgubila upanje, da bo bolje. Ne poznam drugega kot depresijo...kako je lahko zivljenje drugace zame. Mi bo hospitalizacija pomagala. Sprasujem se kako bom zdrzala. Veliko padcev in bolecin dozivela...ampk tako hudo ze dolgo res ni bilo.

Je psihiatrijka resitev al samo eno prazno upanje. Ker ne vrjamem, fda mi clovek lahko pomaga

[Janja]

Samsara!

Včasih se nam zdi, da globje ne moremo več pasti, pa vendar se tudi to zgodi...Tudi meni se je že. Sem mislila, da se ne bom več pobrala, pa vendar sem se.

Izgubila upanje, da bo bolje. Ne poznam drugega kot depresijo...kako je lahko zivljenje drugace zame.

Tudi to poznam. Zelo neprijetno stanje. Pri meni sicer ni šlo za depresijo, ampak za druge ovire v življenju. Praktično so moja zadnja leta eni sami padci in bolj malo vzponov... In ko že mislim, da je že končno konec padcev, se pojavijo novi... Včasih se mi zdi, da sem že malo otopela, ampak potem se zgodi nekaj res lepega in vem, da moj trud ni bil zaman.

Ne želim se nikomur smiliti, zato o sebi tako malo pišem in tudi govorim o sebi bolj malo. Nihče razen res mojih najbližjih ne ve vseh podrobnosti. S tem ti želim povedati, da obstajajo tudi drugi ljudje, ki ravno tako niso v dobri koži. Kaj vse doživljajo drugi ljudje niti ne vemo, ker o tem ne govorijo. Zame vsi mislijo, da živim super 'duper' življenje. Zanja leta je bilo to precej daleč od resnice...

S tem ne želim zminimalizirati tvojih problemov, ker so zate resnično najtežji, želim ti le povedati, da ga skorajda ni posameznika, ki se ne bi ukvarjal z določenimi problemi, in sicer takšnimi ali drugačnimi.

Če ti bo hospitalizacija pomagala, ne vem.

Prav tako ne vem, če bo strokovna pomoč uspešna. Je pa vsekakor namenjena pomoči in izboljšanju.

Vem pa to, da se je potrebno boriti. Če ne gre drugače z zadnjimi atomi močmi.

Resnično bi ti rada napisala, da se potrudi. Vem, da ti trenutno ni lahko. Vem, da trenutno ne zmoreš. Vem tudi to, da trenutno ne vidiš ničesar svetlega. Vse to vem.

Vem pa tudi to, da se iz še tako groznega dna da priti spet vsaj malo gor. Jaz ti to resnično želim. In želim ti tudi to, da bi ti verjela in si poiskala tisto pot, ki bo TEBI pomagala. Jaz verjamem, da ti bo s strokovno pomočjo uspelo najti primerno rešitev zate.

Objem od mene in oglasi se še kaj!

[Arwen]

Kaj naj rečem, da bi vsaj malce omililo bolečino? pojma nimam... ker žal so to vse le besede... in ker je žal najlažje bit pameten na daljavo... OK, bom skušala izhajat iz sebe. Vem, kako je, ko si še nižje od dna. Vem, kako peklensko vse boli... kako po glavi kljuva samo par misli, ki so vse prej, kot pozitivne.... Vem, kako je, ko človek o sebi misli vse le najslabše... pa kako je takrat brez veze, da sploh sem...

Ja, tudi jaz sem praktično celo življenje poznala le depresijo. In sem bila prepričana, da je to pač - to... da se tako živi... in potem sem se na neki točki vprašala, kaj sedaj? najbolj pametna ideja se mi je seveda zdela, vse skup končat, ma, potem sem se pa vseeno odločila, da bi se pa vseeno pobrala (saj konec lahko naredim kadarkoli) .. in imela sem srečo, da imam po spletu okoliščin super osebnega zdravnika... da sem naletela na (vsaj zame) odlično psihologinjo... da sem črpala energijo na forumu in na skupini za samopomoč.... da sem tudi osebno spoznala par ljudi, s katerimi smo se medsebojno spodbujali.... Ja, seveda je glavnina dela - mah, kaj glavnina, vse - le na posamezniku, a kljub vsemu.. kljub temu, da sem bila prepričana, da so ljudje... no ja, bom raje tiho.. kljub temu, da sem bila podobnih misli, kot ti, sem dobila pomoč od sočloveka... In veš kaj? blazno težko jo je bilo sprejet...

Kaj storiti? Pojma nimam. Odločitev je samo in edino tvoja. Definitivno pa se mi zdi, da pomoč rabiš. In da ni nič slabega, jo sprejet. Ni neke čarobne paličice. Ni nekega instant napitka. Pot je naporna in  dolgotrajna, tako z vzponi kot tudi še s padci. A če poiščeš pomoč, pri tem vsaj sama nisi.

Forum je ena oblika... potem skupina za samopomoč... potem osebni zdravnik... pa strokovna oseba... in ja, tudi bolnica. Zdaj, kako točno poteka zdravljenje v bolnici, ne vem, se  pa verjetno lahko pridobi kake informacije in se na podlagi teh odločiš, kako in kaj.

Kakorkoli že se odločiš, se boš odločila prav. Upam, da se odločiš v prid Samsare, ker si to ona zasluži! ker kljub vsemu, kar misliš o sebi, je dejstvo, da si zelo super punca, z mnogimi kvalitetami, sposobnostmi in znanjem. In ja, vem, da zmoreš ogromno! In vem tudi, da si zelo simpatično bitje, odprto, družabno, zgovorno... le priliko si daj, da to ugotoviš tudi sama.

 

[nenci]

Samsara

upanje umre zadnje. Padci, vsponi, nihanje, naša stalnica. Če gledam po sebi. Hospitalizacija pa tudi prinese izboljšanja. Ne vem sicer iz lastnih izkušenj, vendar po pripovedih drugih.

Te čisto razumem, da ti je težko. Vendar si se spet odločila dobro in izlila nekaj teže na forum.
Konec  lahko še kar čaka. Težko izrazim s pravimi besedami, vendar tu gor mislimo drug na drugega, pa čeprav na daljavo in si drug za drugega in vsak zase tudi želimo, da bi nam bilo dobro.

Tudi tebi želim in vem, da se boš spet pobrala. Boš zdržala, kot si že in bo spet sijalo sonce. Kar nekaj metod je na voljo, je pa dostikrat dolga pot, najti tisto, kar nam najbolj ustreza.

Daj, oglasi se še kaj

objem
nenci

[Groucho]

Pozdravljena Samsara,

napiši, kaj bi ti morda lahko bilo v tem trenutku v pomoč

[samsara]

Nasledni dan sem hotela it, ampak sem prej pogovarjala s svojo prijateljico in me je prepričala, da raje pridem k njej. S svojo sestro sta me prepričevali kako je to slaba ideja in mi povedali za primere znancev in me še bolj prestrašili glede zdravniške pomoči. Ne vem čemu vrjeti in čemu ne.

Hvala za spodbudne besede.

S skupinami (vsaj ljubljansko) mam slabe izkušnje (naletela na človeka, ki tja hodi samo zato da upeca kšno žensko; sam ni depresiven)... Mi kdo priporoča kšnga psihologa/terapevta v Ljubljani ali okolici Vrhnike?. Vem, da je tema o tem, ampak me vsakič pošteno zvije, ko začnem brat, da je človeka kar strah koga kontaktirat.

Trenutno je pozitivno to, da si ne nardim kaj hujšega. Ne vem s čim nej se borim...kako nej pozitivno preživim dan razen da pospravljam za ljudmi. Ne vem s čim se ukvarjati, da se vsaj zamotim.

[Arwen]

kakor berem, precej dr. Rebolja pohvalijo...

. Ne vem čemu vrjeti in čemu ne.

sebi; verjemi sebi, lastni intuiciji in zdravi pameti 

[samsara]

Na žalost sm polna slabih odločitev...res sm si največji sovražnik zato in si ne morem zaupat

[Arwen]

jaz ti pa zaupam 

[anuška1]

 Oj, Samsara!

 Zavedaj se, da sedaj ko si v tem stanju vidiš vse še bolj črno kot je v resnici. Dobro vem kako je to, sem šla sama že čez vse. Ne glede na to, kako brezizhodno se ti zdi vse skupaj, OHRANI UPANJE IN VERO, DA BO BOLJE, KER BO BOLJE.

 Če še nimaš terapevta oz. psihiatra si ga poišči. Če s prvim ne najdeš najboljšega stika, poišči drugega. Za Ljubljano in okolico ti težko svetujem kdo velja za dobrega, ker hodim izven Lj. V Lj sem imela izkušnjo z dvema psihiatrinjama pa nisem bila zadovoljna, zato ti jih ne bi priporočila. K eni sem hodila individulano, k drugi na skupino.

 In sporoči kaj si se odločila glede zdravljenja. Imaš kakšna zdravila? Če si v akutni fazi, potem bi bilo mogoče dobro, da razmisliš tudi o tem.

DRŽI SE IN OGLASI SE ŠE KAJ.

ANUŠKA 1

[samsara]

Zdravil si ne upam jemat, ker sem že parkrat vzela preveliko dozo na enkrat. Ne morem obljubit, da se to ne bo ponovilo.

Rada bi verjela, da bo bolje, ampak ne vidim izboljšanja. Vseeno v upanju, da bo tokrat terapija kaj pomagala, kličem zdravnike... Hm...številka ne obstaja, nihče se ne javla ali pa je samoplačniško.

Zdaj čakam, da mi povedo kdaj sem naročena pri osebni zdravnici, da mi izda napotnico in me napoti naprej.

[Arwen]

Kako si kaj, Samsara? 

[samsara]

Lepo, da nekdo ni pozabil name. Hvala Arwen. 

Šla k osebni zdravnici, da bi mi dala napotnico. Spraševala me je o prejšnjih zdravljenjih in me nekako prepričala, da mi predpiše AD. Skoraj bi mi dala še pomirjevala za težave s spanjem..
V ponedeljek se grem naročit k psihiatru, ki mi ga je ona priporočila...drugače pa je rekla kako majo z dežurstvom in da so mi vedno na voljo, da pa me s to napotnico lahko kadarkol sprejmejo v polju 

Drugače pa se na veliko delam da sem super in na sploh dobre volje ter kako me vse veseli in je fajn. Čakam kdaj bom še ssama začela temu vrjet.

[Suzy]

Samsara
  Z veliko volje in optimizma boš vsekakor dočakala,da si boš zaupala in verjela vase,...
  korak naprej si že storila,pogumno naprej!!!
  Verjamem vate in ti želim vse dobro!!!

[Arwen]

Samsara  en velik objem   

[anuška1]

 Živjo Samsara!

 Si bila pri psihiatru? Kako je bilo? Kako ti gre, je že kaj bolje? Že to, da si šla do splošne zdravnice in se naročila pri psihiatru je en korak

 Kako se počutiš po jemanju AD?

 

anuška 1

[pipi :D]

Samsara
Kaj naj ti pametnega in uporabnega napišem. Vedi da se splača potruditi, kaj je tisto kar ti bo osmislilo vse skupaj pa boš morala ugotoviti sama. Prisluhni sebi. Na žalost ni nikogar ki bi se lahko namestno nas trudil, moramo se sami. Z malimi uspehi , velikimi padci in potem z malimi padci in velikimi uspehi, treba pa je samo dati času čas in bližnjice ni.


Drži se mi 

[samsara]

 Hvala. En korak res je. Učinka še ni. Seveda se zavedam, da je še prezgodaj, da bi se to pričakovalo. Sebe poslušati NE SMEM. Tako da, sebi ne moram dati neke opore in najdit izhoda. Lahko samo lažem in se pretvarjam, upam, da bom nekoč dobrim stvarem celo vrjela in si nekoč zaupala.
Užalostilo me je, ker sem fanta spraševala, če vidi kakšen napredek pri meni in je odvrnil, da gre zadnje par mescev le na slabše.  Upam, da bo z začetkom faksa kaj bolje.

[anuška1]

 Samsara kaj si mislila s tem, da ne smeš sebe poslušati? Sem prav razumela? A si mislila reči, da se ne moreš nase zanesti, ker ne zaupaš vase?

 Vedi, da imaš moč v sebi, na katero se lahko zaneseš, le da v tem trenutku tega ne vidiš tako. Poznaš rek- KAR ČUTIŠ LAHKO ZDRAVIŠ?

 Kaj je rekel terapevt? Si imela občutek, da si razumljena?

Fant ti je rekel, da ima občutek, da gre le še na slabše. Pomembno je kako ti vidiš sebe. Včasih naredimo napredek pa ga ne vidimo, ker se osredotočamo samo na tisto, kar ne gre najbolje in to potem potenciramo. Razmisli oz. poskusi najti kakšno pozitivno stvar v preteklih mesecih, nekaj na kar si ponosna, za kar si lahko čestitaš. Sem prepričana, da lahko nekaj najdeš, ne glede na to v kakšnem stanju si sedaj. In veš, tudi malenkosti štejejo.
Pa še nekaj: tudi če imamo nihanja zelo navzdol, to še ne pomeni, da nismo nič naredili na sebi. Gre za proces...

Oglasi se še kaj

anuška

[samsara]

Pri sebi ne vidim napredka. Kljub afirmacijam in raznim drugim zadevam, med katere spada tudi molitev. Trudim se po najboljšim močeh, da bi bila pozitivna...nikamor ne gre.

 Tistega reka ne poznam in tudi ne vem kako bi to pri meni držalo. Ne smem se poslušati, ker se krnaprrej motim. Ne zaupam si, ker sem sebi največji sovražnik. Nočem, da bi bilo tako, a ne vem kako to spremeniti.

Danes je bilo grozno. Zlomila sem se sredi Ljubljane in objokano hodila po mestu. Govorila sem si, da sem čudovita, da bo bog poskrbel zame, da sem ljubljena in je smisel v mojem življenju, itd...notri pa praznina, ki se je širila v bolečino. Nič nisem mogla, da bi to ustavila. Nisem močna, da ne bi jokala vsaj par dni.