Pomagajte mi najti odgovore ...

[tyara]

Pozdravljeni!

Poleg tega, sa se v življenju soočam z depresijo,  se mi zadnje čase pojavljajo v glavi vprašanja, na katera ne nejdem odgovorov, ki bi me dejanko zadovolili.

1. Kako najti prijatelje oziroma ljudi za preživljanje časa, ker večno človek ne more biti sam? Saj imam par prijateljev, vendar so vsi tako zaposleni s sabi ali drugimi prijatelji, da jih komaj vidim. Poleg tega prihajam z bolj majhnega kraja, kjer se vsi poznamo in vsi so, gledano v prijateljskem smislu, že nekako pogrupirani, da jim ne prideš blizu. Sama si pa zelo želim družbe, ker sem ugotovila, da sem najbolj otožna ko sem sama doma ... takrat razmišljam same traparije. Saj hodim ven ... večinoma sama ... in ravno to je to ... znam biti sama s sabo, samo sem tega rahlo naveličana ... želim si človeške družbe, pogovorov, kakega skupnega hobija z njimi itd. Vse to kat večinoma počnem sama si resnično želim deliti z ljudmi.

2. Zakaj vedno izberem napačnega partnerja? Vem, da se čudno sliši, in da je samo vprašanje zelo čudne narave ... oprostite mi za to ... samo mene to počasi spravlja v obup, ker sem zelo družinski tip ženske in bi res rada, da bi tudi meni 1x uspelo spoznati enga fejst fanta s katerim bi si ustvarila dom, družino. Vedno se navežem na moške, ki se vse vrti okoli njih, njihovih hobijev in prijateljev; bi ga še pri 30 non stop žurali, pili, osvajali; se niso sposobni prilagajati; so čustveno otopeli; ne marajo svojih mater; imajo težko otroštvo, katero spretno uporabljajo za izgovore za svoja dejanja; lažejo in rikrivajo; ter večinoma nimajo časa zame in mi ne posvečajo kakih prisrčnih malih pozornosti...

Naj povem, da ponavadi, ko se tega zavem, mi nekako uspe iti stran, ker vem, da to ni za mene. Vendar potem traja, da prebolim in se ulavfam v svoje staro življenje.Poleg tega se sprašujem, zakaj pri toliko izkušnjah še vedno padem na takih testih. Sem oseba, ki se težko zaljubi, a ko se je to res pristno in bi za človeka naredila skoraj vse. A kaj ko vedno izberem nekoga, ki mi ne vrača ljubezni. Moja zadnja zveza je bila približno taka, da se je tip full zagrel zame, ko mu je končno ratalo, da sva šla skupaj ven in se je počasi začelo odvijati, se je pa kr ogladil in potem se je vrnil v svoj stari life. Povdarila bi še... ne menjujem tipov, kot verjetno zveni skozi tekst ... to se je dogajalo s tistimi parimi, ki sem jih imela. Ne vem zakaj se ne morem zaljubiti in navezati na vredu fanta oz. niti ne vem kako ga prepoznati?

Upam, da vse to ne zveni preveč čudno. Vesela bom vsakega odgovora.

lp

[Slavka]

Pozdravljena tyra 

Verjamem, da ti je težko in si želiš nekoga, s katerim bi preživljala svoj prosti čas. In vem, da je včasih res težko najti pravega partnerja. Če si bila razočarana s prejšnjimi vezami toliko težje zaupaš...kajti vsakič greš z rezervo v razmerje.
Sicer ne vem kako bi ti lahko pomagala...morda se ukvarjaš s kakšnim hobijem, obiskuješ kakšna srečanja kjer bi lahko spoznala fanta, ki bi imel podobne interese kot ti...
Tudi nekateri fantje so sramežljivi in ne upajo oz. ne znajo pristopiti k ženski, ki jim je morda všeč...malo se ozri okrog in morda te kakšen opazuje, pa si ne upa vzpostaviti stika...
Praviš da ne izbiraš pravih fantov, lahko da nezavedno deluješ tako...želiš si bližine in nekoga,ki bi bil tvoj par...pa naletiš na neprimerne. Povem ti, da je ljubezen slepa, velikokrat nam srce narekuje nekaj...razum pa drugo...prebolevanje pa je boleče v vsakem primeru.

Vse dobro ti želim, draga tyra 

[tyara]

Hvala Slavka za odgovor in lepe vzpodbudne besede. Ubistvu se mi gre na 1. mestu za prijatelje bodisi moške bodisi ženske, s katerimi bi se lahko pogovarjala, hodila na prehode in podobno. Vsi moji trenutni prijatelji so bolj ali manj zasedeni z drugimi stvarmi in kadar koli jih kličem pravijo da nimajo časa. Hobijev skoraj nimam, ker si jih trenutno ne morem finančno privoščiti ... drugače si zelo želim plesati in rada bi se bolje navadila jahati konje, ker imam nasploh rada živali. Trenutno se večinoma ukvarjam z stvari, ki nič ne stanejo ... hoja, rolanje, tek ipd. To večinoma počnem sama, sam počasi ratujem že sita sama sebe;) Res si želim spoznati ljudi. Samo zdi se, da brez denarja se te možnosti krepko zmanjšajo.
Kar se tiče partnerja se mi nikamor ne mudi (čeprav bi ga bilo lepo imeti), sprašujem se le zakaj vedno izberem napačnega. Pomoje če bi jih imela na razpolago 100, bi zihr zbrala napačnega. Saj v pameti vem kakšnega želim, sam kaj ko srce zbere čisto drugega, običajno vedno takšnega kakršnega sem napisala zgoraj ... in potem je kar je. Saj ne najdem besed zase ... načeloma sem dokaj zrela ženska, le kar se tega tiče je obup.

Pa še pohvala vsem na forumu, krasni ste ker nas takole poslušate in vzpodbujate.

[Slavka]

Tyra, potem ti predlagam, da prideš večkrat na forum    ...tukaj sem tudi jaz spoznala par krasnih ljudi in z nekaterimi smo postali dobri prijatelji...se srečujemo, klepetamo, se spodbujamo in predvsem veliko smejemo 

V okviru društva DAM obstajajo tudi skupine za samopomoč, kjer se družimo ljudje z depresivnimi in anksioznimi motnjami

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,12.0.html

tukaj pobrskaj in morda se pridružiš kakšni skupini. Jaz jo obiskujem v Novem mestu in prav veselim se naših srečanj.

Jaz sem v obdobju moje bolezni čisto spremenila krog prijateljev, tudi moji "prejšnji" zame niso imeli časa, morda sem jim bila že tečna, ker sem skoz tožila kako mi je hudo...samo jaz sem se res počutila slabo in nisem mogla igrat vesele Slavke, kot sem bila prej.
Potem so se naše poti počasi razšle...nismo skregani, samo ne povezujejo nas več iste stvari. Vendar, ko se zaprejo ena vrata...se odpro druga...samo potrebno je vstopiti v nekaj novega...Sedaj imam nov krog prijateljev in uživam z njimi... Sem izredno družabna in tudi meni družba veliko pomeni, zato čisto razumem tvojo stisko in ti želim, da tudi v tvoje življenje stopijo pravi ljudje...pravi prijatelji. 

[tyara]

To sem že premišljevala, da bi se pridružila kakšni skupini, so pa vse od mene oddaljene vsaj uro do uro in pol, zato tega še nisem storila. Poleg tega znam biti na čase precej plahe narave ... ne vem kako bi se opogumila stopiti v tako skupino, kjer se že vsi dobro poznajo. Vem, precej otročje mišljenje, sam ene stvari so tudi meni težke, pa čeprav si jih želim. V načrtu imam tudi selitev vdrugi kraj, kar si že od nekdaj želim, toda preden mi bo uspelo prodati stanovanje in kupiti novega zna trajati. Hja, včasih se res počutim tako zelo drugačno od drugih. Res ne vem s katerega planeta so me poslali na Zemljo ...
Kar se tiče mojih sedanjih prijateljev je pa tako, da so imeli glede enih reči v življenju srečo in zato imam občutek, da me nekako ne razumejo oz. se niti nočejo ubadati s tem. Sicer probam, da jim ne jamram, sam kdaj ko kaj vprašajo jim pač povem kako stvari stojijo. Včasih imam ob njih občutek, da pač pred njimi ne smem biti 100% jaz, ker potem jim ne bi bila všeč. Vem da to ni prav, ampak dan danes te večina ljudi sprejme samo če si navzven cool, pa tudi če si navznoter totalna baraba. Sebe ne bi opisala kot slabo osebo, preživljam pa trenutno težko obdobje, ko se zdi da so se vse tegobe zgrnile name in vse kar si želim je, da bi bila sprejeta. V družbi bi vsaj malo pozabila na vse skrbi. Sita sem pa nenehno prositi ljudi za družbo, ker pol imam občutek, da rinem v njih in da so me totalka siti. Zato pustim sedaj vse lepo na miru. Moram pa reči, da sem na čase res zelo osamljena.


Hvala Slavka za prijaznost!

LP

[Arwen]

2. Zakaj vedno izberem napačnega partnerja?

odgovor se skriva tukaj http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,2639.0.html

1. Kako najti prijatelje oziroma ljudi za preživljanje časa, ker večno človek ne more biti sam? Saj imam

kot pravi Slavka - skupina za samopomoč je the best; potem pa obstojajo razno razna društva, delavnice... vpiši se v plesno skupino (če si finančno seveda lahko privoščiš)... pojdi na kak enodnevni izlet preko agencije (se najdejo tudi cenovno ugodni)... v hribih se tudi lahko spozna prijetne ljudi....

[tyara]

Pozdravljena Arwen in hvala za javljanje.
Do sedaj sem se moških olično branila, temu je nekako uspelo, da mi je zlezel pod kožo. Je pač znal too much lepo govorit in ni in ni odnehal. Načeloma se jih raje izogibam, ker sem že zdavnaj pogruntala, da ne znam izbirati. Sj načeloma mi nič ne manjka brez njih, sm se imela sama full uredu. Si ra res 1x želim, da bi imela tudi jaz otroke in nočem, da odraščajo brez očeta, kot sem morala sama, ker to ni najbolj zdravo zanje. Saj načeloma me zdaj ne gane toliko prekinitev veze, bolj sem razočarana nad sabo, ker sem včasih še vedo naivna, se še vedno zmotim. Saj vem, da se celo življenje učimo in tudi kdaj pa kdaj motimo, sam pri teh rečeh se jaz raje ne bi več motila 
Ja, plesne so zakon, od nekdaj sem rada plesala, samo sedaj sem trenutno finančno bl švoh. Hodim na sprehode z mojama psičkoma, tečem, rolam ... samo na žalost se na teh mestih že vsi poznajo. Zdi se kot da majo že vsi družbo, v kateri ni prostora zame. Saj načeloma me zanima kar dosti reči, samo zelo malo od teh reči je na našem koncu. Čakam, da se preselim, ker potem bo tud več možnosti za hobije, tle pr nas jih je bl malo. Poleg tega mam še to smolo, da sm tik pred pričetkom novega sihta, ki bo 2-izmenski in tako večina hobijev že avtomatsko odpade, ker so pač popoldne med 17 in 20 uro.
Verjemi/te, da se trudim po najboljših močeh, ker nikoli več ne bom dovolila, da tako zelo padem kot sem prvič. Toliko se pa moram imeti rada. Zato nekako probam iz tega kar je trenutno možno potegniti najboljše.

[Arwen]

tole sem imela v mislih, ko sem rekla, da se odgovor skriva tukaj:

nenadoma zbolela, zdravniki so mi rekli, da je viroza. A ker se je ta viroza vlekla malo predolgo, so me začeli pošiljati na raziskave, vednar nikjer niso odkrili ničesar in tako smo vsi skupaj nekako prišli do sklepa, da je kriva psiha, pretiran stres in tempo živlenja....

Še zdaj je moje zdravje ravno na meji. Moje telo nekako ni vzdržalo več pritiskov...v otroštvu me je najprej zapustil oče, mama je pretirano dominantna in kritična (prej spominja na tirana, kot na mojo prijateljico in vzornico).....

Ostala sem sama, nikogar ni, ki bi mu bilo mar...najhujši je občutek, ko se zavedaš, da nikamor ne spadaš...da si majhen, neviden, da preprosto ne obsatajaš. Odkar se zavedam življenja, je to ena sama bolečina.....

... Mama mi itak ob vsaki priložnosti pove, da sem slaba oseba in da zato plačujem, da se mi vse slabo vrača...prav mi bodi. Včasih mislim, da se ne bi smela roditi, ker sem očitno vsem v napoto.

Moja mama je pač moja mama...mislim, de vam dost pove že to, če vam reče, da preostala familija ima z njo tolk stikov, kolkr je nujno potrebno in nč več. Težk bi rekla, da mam svojo mamo rada, čeprav me je sram tega priznanja (ker to nekako ni sprejemljivo), pač pa sem ji hvaležna, ker me je spravla do kruha, vse ostalo temelji na ravnodušnosti. Iz svojega otroštva se ne spominjam drugega kot kričanja in lasanja (da so mi potem lasje v šopih izpadali zglave). Sedaj ni nič bolje. Krivi me, de je takšna, ker sem bila živahen otrok. Govoru, da sem hudobna..ker sm v odnosu so nje postala uporniška...sicer bi še zdj morala razmišljati z njenimi možgani. To, da mam psihologa je hudo....pravi, da hodim k njemu lagati in se mu smiliti, da bo mogla tud ona zravn, de bi povedala kolk nemogoča sm. Včasih mam občutek, da misli, da da ve več stvari o meni, kot jih vem jst sama. V njenih očeh sem slaba, lažem, je zarad mene nesrečna itd. Sprašujem se, zakaj me je sploh rodila. Tega tle na forumu se ji pa ne bi upal pokazat (upam da sama be bo izvohala, kt izvoha vse) ker bi se ji zmešalo...zanjo bi blo to javno ponižanje, k zmeri gleda sam na to kaj si drugi mislijo. Ne bi prenesla tega, da drugim pravim o svojih tezavah z njo on vsem osatlim.

in na tem bi blo (po moje) dobro delat:

Verjetn sm pozabla posebej poudart,da že mesec in pol hodim k psihologu. Ugotovil so mi zlo hud stres, tesnobnost, zli nizko samopodobo & samozavest ter tezave na skoraj vseh področjih mojega življenja (razen na sihtu in v šoli, kjer mi gre dobr...le energije mi je začelo primanjkovati in si sam želim počitka).
Terapijo obiskujem 1x tedensko, vednar se mi zdi, de se vse skupaj tok počasi premika...skoraj stagnira.  Psiholog je ugotovil, da moje težave izhajajo iz otroštvam, zravn pa so piko na i dodale še izkušnje z moškimi. Poleg tega zaradi celega kupa zdravzvenih težav, ki se še vedno niso normalizirale,

Glede ljubezni in fantov...nikoli jih nisem manično iskala, vsi so prišli sponatano, vsi so se delal lepe & prdne, dokler ni ratalo bl resno. Pol je blo pa v momentu kt bi hodla s popolnima drugo osebo.

.... Ja, moja samopodoba je totalno na riti, ubistvu mam o sebi takšno mnenje, kot so mi ga vcepili drugi (pa nekak trenutno še nimam vpliva na to) in to vpliva tudi na mojo samozavest in samospoštovanje.

Mojga psihologa je najbolj presenetilo, ko sem v eni vaj "o zmotnih preričanjih" napisala, da sem sama sebi grda in neprivlačna. Je rekel, da pač tega ni pričakoval. Sam tko je, če te dnevno primerjajo z drugimi puncami. Da ne govorim o tem, kolk slabo mnenje mam o sebi (kar se tiče karakterja), čeprav ko si zastavim vprašanje: "Kaj slabega počnem," nanj ne znam odgovorit. Sj nenazadnje, tud če bi hotla delat traparije, zanje nimam časa.

a to sta še vedno pod isto streho?

Prav vse hoče vedeti, prisluškuje telefonskim pogovorom (oz. kr jst govorim po telefonu ima zmeraj tolk velik dela pred mojimi vrati, de kr naprej hodi dem in tja), kr imam v svoji sobi obiske, kar naprej hodi vsobo in komentira....enostvno se ne zna ustavit. Odakr mam ključ, se lohk vsaj zaklenem kadar hočem malo zasebnosti, sicer se ne bi imela prav kam umaknit. Tudi vsakršno pomoč, ki mi jo ponudi (največkrat finančno), zavračam...ker mi pol ob prvi priliki vse nazaj zmeče. Če bi njo poslušal sem najbl grozn otrok, pa ne vem zakaj: na faks hodim - 3x na teden po eno uro daleč (sicer z zamudo, ker mi pač prejšnji ni ustrezal in sm se prepisala), siht mam, vse izpite delam sprot (sm ena najbl pridnih u razredu - zaenkrat), zlo se zavzemam za živali, ne pijem, ne kadim, na žure ne hodim, sama si kuham,

glede na napisano sklepam, da si finančno samostojna; kako pa faks? in vse to? se kaže kaj spodbudnega v to smer?

... do sklepa, da moram na sebi nekaj drastčno spremeniti sem prišla že pred časom, a nisem ukrepala, dokler nisem pristala tle kot sem sedaj. Zavedam se tudi tega, da bi bilo lahhko še dosti huje kot je...depresija. Tako življenje, kot ga mam sedaj ne pelje nikamor. Začela sam delat na sebi, a trenutno sem na točki, ko imam na dan več padcev, kot pa vzponov...poleg tega za sladico žanjem še dodatne kritike vsakič ko se ga kje lih malčk polomim. In to me še dodatno potre. Definitivno se pa mislem borit, ker če sm se do sedaj, pa če sm vse do sedaj prenesla, bom pa tud tole. Res pa je, da bi mi prav prišla vzpodbuda, ljudje, ki me razumejo...to, da se zavedam, da je tud zame nekje prostor in sem dobrodošla. Razmišljala sem, da bi se vključila tudi na vaše skupine za samopomoč, sam trenutn ne vem, a mi bo časnovno in finančno zneslo...ker mam ogromn stroškov, prenatrpan urnik (razen sobot popoldan in nedelj) ter izpite na faksu. Se pa nadejam, da bi se vam s koncem izpitov mrbit pridružila. Prihajam namreč iz bolj oddaljenega kraja, tko da mam do Lj. dobro uro ali več.

O preselitvi razmišljam zelo resno...toda kruto je dejstvo, da verjetn bom vsaj do konc tega leta še mogla bit doma...da končam faks, ker drugo leto naj bi že diplomirala. Pa še avto moram prej zamenjat, k se mi ta moj sam kvari...brez avta pa dandans še siht tezk dobiš. Sm pa mami postavla jasne meje, zdj se sicer kuja in pravi de jo nimam rada. Rekla je celo, da tud če bom rabla nasvet/pomoč, naj se ne obračam nanjo. S tega lohk povzamem: "Prpravlena sm ti pomegat sam če se lohk 100% vtikam v tvoje življenje, sicer se znajdi sama." Sm se pa odločila, da takoj ko čez spravim prakso, bom začela iskat zaposlitev in pol se bom počas odselila. Na žalost take reči ne gredo čez noč...ne morm kar uiti, brez da bi imela kam.

[Groucho]

Morda prav tukaj srečaš primerno družbo...

Pozzzdrav

[tyara]

Hvala Arwen in hvala Groucho.

Naj odgovorim na vprašano. Živim sama v svojem stanovanju. Z mamo se razumeva bolje, ne vtika se vame, ubistvu mam pred njo čisti mir ... če slučajno kaj rabim mi pomaga, brez pridig in vprašanj. Delo imam itak že celi čas, nisem bila nič na bilniški, le da sedaj s ponedeljkom pričenjam novega, tokrat unega pravega in ne preko študenta. Študij je na koncu, še en izpit in diploma, za katero imam že celotno zasnovo. Študiram, da bi se vpisala naprej ker mi študij laufa ... sm mela povprečje 9.3. Nasploh se počutim bolje, ker si ne dovolim biti doma. Vse kar moram ... in to vem da moram ... se še naprej spreminjati na bolje, biti malo manj naivna in najti prijatelje. Tega si res srčno želim. Drugače se pa full trdum in sem ponosna nase, ker mi je v tem času uspelo kar dosti stvari (upam da ne zvenim samovšečno, to ni moj namen). Poleg tega mam doma 2 čudovita kužija, ki mi pobereta kar dosti energije, sploh tisti, ki sem ga rešila in je bil v res slabem stanju. Nasploh zlo zlo rada pomagam živalim. Probam si nekako zapolniti življenje. In nekako mi ratuje ... razen prijateljstva In pa še nekaj sem se navadila, dokaj hitro se znam skulirati, umiriti in spremeniti misli (v primerjavi s prej) ... pride pa prav kaka vzpodbudna beseda. Imam namreč ta problem,da na čase še zmeraj rabim potrditev, da sem na pravi poti, včasih še zlo zlo rada podvomim vase, pa čeprav sem globoko v sebi prepričana, sa imam prav.

To je to ... študij laufa, siht mam, stanovanje mam, idej za hobije vsaj 1000    ...  le prijateljev kronično primanjkuje.

LP

[Arwen]

in tudi to še bo  preko hobijev, preko raznih društev in delavnic, ....

[tyara]

Hvala Arwen za spodbudo. Ko se mi bo ratal preseliti, potem se bom verjetno res udeležila Ljubljanske skupine ali še verjetneje skupine v Novem Mestu. Bomo videli. Saj vem, da je tle ogromno ljudi s hujšimi problemi, sam včasih tudi jaz potrebujem sočloveka in kako besedo. Imam 4 krasne prijatelje, ko si vedno pomagamo, ko se potrebujemo ... govorim o drugačnih potrebah kot sta pogovor in druženje. Ko pa jim predlagam druženje, pogovor ali pa da bi kaj počeli skupaj pa vedno naletim na gluha ušesa ... se mi zdi da majo tudi oni probleme kar se tega tiče. Dva sta obsedeno zakopana samo v delo (ki ima vedno in zmeraj prednost pred ljudmi in tem, da bi kdaj kam sli in se imeli fino), ostala dva so pa sami izgovori. Sj drugače so krasni ljudje, nimam kaj reči, le da od njih ne dobim kar res potrebujem. Druženje, klepetanje, včasih tudi objem.

Hvala ker ste vi tu in poslušate. Bom poskušala še jaz komu kaj napisati, sam imam podoben problem kot jih je imel Lost (sem brala njegovo temo) ... mislim, da ne vem dosti o stvareh, da bi lahko svetovala. Vi nekateri tukaj res obvladate.

Aja, a mi lahko svetujete kakšno branje zame ... zlo zlo rada berem strokovno literaturo.


LP      ... upam da bomo imeli kaj lepši dan kot včeraj (pri nas je namreč grozno padal dež)

[Slavka]

Tyra, ti se kar pogumno odpravi na skupino za samopomoč....veseli smo vsakega novinca, ki pride k nam. Pri nas v NM je danes ob 18.00 skupina kjer bo na voljo tudi psihologinja Aleksandra Meško, če te zanima kaj več, me kontaktiraj na ZS. Meni je na skupini res prijetno, ker se sproščeno pogovarjamo, se pohecamo, si svetujemo...
Glede knjige bi ti svetovala Življenje kot igra (Wayne W. Dyer), ki sem jo brala tudi sama in mi je izredno všeč.

http://www.juliadoria.com/knjigarna/q/artikel/673

pa seveda Depresija za telebane, ki jo lahko naročiš preko Društva DAM.

Želim ti veliko lepih dni in ti pošiljam en objem 

[Arwen]

http://www.juliadoria.com/knjigarna/q/artikel/57

http://www.knjigarna-knjige.com/index.php?option=com_content&task=blogcategory&id=19&Itemid=39

...

[tyara]

Hvala Slavki in Arwen, danes se bom napotila v knjižnjco;) na srečo jo imam tik na dosegu.
Slavka, verjemi da vas bom obiskala takoj ko se mi uspe preseliti, trenutno je razdaljla prevelika dnara za bencin pa omejeno ... jaja, denar je sveta vladar. Moram se malo finančno dvigniti, ker z delom preko študenta se komaj preživi, sploh če maš en kup dodatnih stroškov. Držite pesti,da mi uspe prodati stanovanje ... interesenti so, sam trenutno se še pogajamo za ceno ... bomo vidli. Drugače bi se pa udeležila tudi kakega vaših pohodov oz. izletov, ker rada hodim in uživam v naravi.

Lep dan želim, danes se tudi pri nas počasi kaže sonček

[Slavka]

Oj, seveda bom držala pesti, da ti uspe čimprej prodat stanovanje 
Glede druženja ti svetujem, da spremljaš forum, kjer so termini za srečanja in druženja tudi objavljeni. Saj se forumci kar nekajkrat dobivamo na različnih koncih Slovenije...pa ponavadi je vedno veselo in prijetno.
Pogumno v nov dan...še posebno, če bo sončen 

[Arwen]

  držim pesti 

[Arwen]

Tyara, kako si kaj? 

[tyara]

Pozdravljena Arwen in ostali!!!

Danes sem uredu, sesatavljam nekaj za diplomo. Ta  teden nastopim tudi siht ... jupiiiii Včeraj sem bila s prijateljem in mojima kužijema na Poreznu (na cca 1630 m), celo popoldne, imeli smo res lepo sončno vreme in bilo je zelo lepo. Se danes smo vsi malo zmatrani. Lotila sem se prebiranja knjige "Življenje kot igra", res dobra knjiga, si jo moram nabaviti in jo vključitiv v svojo knjižno polico. Sestavljam si namreč knjižno polico knjig, ki jih imam rada ... strokovno čtivo mi veliko pomeni. Sva se s prijateljem zmenila, da se bova vpisala na salso, če bo meni to sihtni delavnik dopuščal. Ta vikend je bil res uredu. Sicer pa ste tudi vi tle zlo zlo veliko pripomogli, da sem zopet začela bolj pozitivno razmišljati. Bom pa takoj ko se preselim bliže obiskala tudi eno izmed skupin za samopomoč,pa se udeležila kakega vaših izletov. Arwen, kam ti hodiš na skupino (če hodiš) če ni skrivnost! Hmm, kar sem uspela prebrati od tvoje zgodbe in kako napreduješ moraš biti ena zlo uredu oseba in ponosna si lahko sama nase, da si dosegla kar si. Upam, da uspe tudi meni, tebi pa vse čestitike.

Lep dan vsem forumovcem!

[Arwen]

Danes sem uredu, sesatavljam nekaj za diplomo. Ta  teden nastopim tudi siht ... jupiiiii Včeraj sem bila s prijateljem in mojima kužijema na Poreznu (na cca 1630 m), celo popoldne, imeli smo res lepo sončno vreme in bilo je zelo lepo. Se danes smo vsi malo zmatrani. Lotila sem se prebiranja knjige "Življenje kot igra", res dobra knjiga, si jo moram nabaviti in jo vključitiv v svojo knjižno polico. Sestavljam si namreč knjižno polico knjig, ki jih imam rada ...
.... Sva se s prijateljem zmenila, da se bova vpisala na salso, če bo meni to sihtni delavnik dopuščal. Ta vikend je bil res uredu.

  bravo 


p.s.
sem pod kranjsko regijo, in bila od same ustanovitve dalje redno prisotna na kranjski skupini, sedaj pa že nekaj časa ne...