Travme iz otroštva in nemotiviranost

[Pija*]

Pozdravljeni!
Resnično bi potrebovala kakšen nasvet kako se lotit te težave.
Sem zelo nezadovoljna s svojim videzom (imam nekaj kg preveč) in sem tudi zelo nesamozavestna. Trudim se izgubiti težo...nekaj dni se prehranjujem zdravo, potem pa imam spet dni, ko jem vse poprek (tudi, če nisem lačna - čustveno prenajedanje). Veliko se ukvarjam z športom, sprehodi,... Tako da motivacije mi ne manjka, vem kako je treba...le po nekaj dneh me ena stvar potlači, počutim se krivo, itd.
Čustveno prenajedanje je po mojem mnenju posledica verbalnega nasilja vrstnikov (predvsem enega fanta, ki so mu sledili še ostali) v otroštvu. 8 let sem vsak poslušala kakšna sem, iz vsega kar sem rekla so se norčevali. Učitelji pa nič, čeprav sem jim povedala. Večino me je vzgajala babica, saj je bila mama nekaj časa samohranilka. Babica je bila polna skrbi, kaj bodo na kakšno stvar rekli drugi, neprestano sem poslušala primerjave kakšne so vnukinje od njenih prijateljic (samo dolične ocene, olikane,...), kako se punce moramo primerno obnašati, da ne smem nikoli nazaj govorit,... Zato sem bila vedno tiho ko so me ostali zafrkavali.
Danes se to pozna pri odnosih z fanti in tudi, ko se zbere večja družba. Preprosto sem nevidna, tiha miška. Nevidna. Sem zelo sramežljiva, mislim, da nisem dovolj dobra/lepa za fanta, ki mi je všeč. Zato niti ne poskušam navezati stika z tistim, ki mi je všeč...posledica tega je, da sem še vedno samska (pri 20ih). Če se preprosto družim s fanti me je strah, da bo kakšen dobil občutek, da mi je všeč, čeprav mi ni. Pogosto se počutim osamljena (čeprav imam prijateljice, hodim ven), rada bi se zaljubila, vendar sem preveč nesigurna... in potem sledi tolaženje s hrano.
Rada bi prekinila ta krog in nehala toliko skrbeti kaj drugi mislijo o meni, pozabila na stvari, ki mi jih podzavestno vcepila babica in zaživela normalno življenje 20letnice.

[crista]

Pija pozdravljena!
S tem, ko si glasno spregovorila o svoji težavi, si naredila veliko, tudi če sama ne dojemaš tako. Mnogo si jih namreč niti ne "prizna", da imajo težave.
Oprosti, če se ti zdi, da preveč drezam, a vseeno - kaj pa pojmuješ pod zdravo prehrano?

O učiteljih je to žal še ena izmed mnogih zgodb, kjer je zatajil del, ki se mu pravi vzgoja. Žal se primerjanje, predvsem v sorodstvu, pa tudi med sošolci včasih preveč "razraste" in tisti, ki primerjajo ali so pač "tipično slovenski", kjer je treba biti povsod boljši ali pa to dojemajo povsem "nedolžno", čeprav je pri tebi zbudilo odpor in kot sama pišeš si prevzela vzorec biti tiho, ker si s tem olikan, čeprav bi najraje naredil nekaj povsem drugega. Lahko so vzrok neki tretji razlogi, pa niti ni pomembno. Važno je to, da je bilo tebi ob tem neprijetno in da je vsidrano v tvojem spominu.

Najbrž pri takšnih težavah, kot jih opisuješ pomagajo terapije, mislim pa da tudi pogovori z ljudmi, ki te razumejo, ali vsaj ne "napadajo/obsojajo". Če ti je lažje, ko kaj napišeš, tu je vedno prostor zate.

S čim si pa sicer zapolniš dan? Morda, če imaš več stvari v mislih za naredit, da je potem manj časa namenjenega prehranjevanju, zgolj na glas razmišljam.

Pa kakorkoli se ti zdi to banalno - imej se rada. Sprejmi se. Poglej se v ogledalo in se nasmej, poišči del telesa, ki ti je všeč... Sprejmi se.Potem bo tudi izguba odvečnih kg lažja.
In uspelo ti bo, verjamem, da ti bo. Ker kažeš voljo do tega, da nekaj spremeniš.
Vse lepo,
 

[trzinka]

Pozdravljena, Pija


tudi jaz se vse življenje borim s kilažo, vendar takrat, ko sem bila majhna, otroci še niso bili tako nesramni kot so sedaj, oz. še nekaj let nazaj.
Seveda kilogrami vplivajo na samozavest in dobro bi bilo, če bi si na to temo prebrala kakšno knjigo, priporočila bi ti morda tudi psihoterapijo-kognitivno vedenjsko, kjer bi se soočila z napačnimi miselnimi vzorci iz preteklosti in se jih naučila spremeniti.
Te popolnoma razumem, ker sama še nikoli nisem bila tako debela , kot sem sedaj, vendar sem še enkrat starejša in imam že družino, kar pa tebe še čaka. Vendar je najbolj pomembno imeti se rad!!

Mlada si in lahko še veliko narediš na sebi, svoji samozavesti. Kar se tiče prenajedanja, pa je treba narediti red na podstrešju, kar je izredno težko, ampak z močno voljo se vse da. Nadaljuj s športom, druženjem, ne zapiraj se vase, bodi pozitivna in okoli sebe boš imela pozitivne ljudi. Pa tudi na fanta boš naletela. Tudi jaz sem , in ima rad take malo bolj ritaste in prsate in ne samo ploščate

Se pa strinjam, da z odvečno težo pridejo na plan še druge težave, ki jih imamo. Tako se jaz soočam sedaj z njimi in jih uničujem. Še shujšam in sem zmagala.
Tudi ti boš, kar disciplino usekaj in bo

pa še kaj napiši, pogumno

[*Pija*]

Morala sem si narediti novo up. ime, ker se mi pod Pija* ne gre prijaviti in niti gesla mi ne pošlje na e-mail. 

Da ne boste mislili, da imam ogromno kilogramov preveč. Imam do kakšnih 10 kg preveč in moj ITM še je v mejah normalne teže. Vendar bi rada imela postavo kakšno sem imela pred nekaj leti, preden sem se zredila. Zdrava prehrana po mojem mnenju: pišč. meso,ribe, veliko zelenjave, včasih OH iz polnozrnate moke...
In vem, da bi si lahko izbirala fante, vendar me pri tem nekaj ustavi, zmanjka mi poguma, pojavijo se kompleksi.
Če se kdaj pregrešim, ko se zdravo prehranjujem je potem vsega konec in začnem jesti veliko sladkarij in kruha,s katerimi se počutim boljše za trenutek. 
Mi lahko kdo priporoča naslov kakšne knjige?

[Roost 12]

Ta manipulacija okrog postave v sedanji družbi meji že na bolno. Meni recimo skoz težijo, da sem presuh (59-64kg pri 186 cm ), tako da sem se nekaj časa trudil zrediti pa mi ni uspelo. Hvala bogu nisem (bil) obseden okrog teže, ker mi je všeč kakršen sem (navajen sem na telo kakršno imam). Vseeno je ves ta pritisk, da "si presuh" povzročil malenkost skrbi, češ, "še ena stvar za poštimat, da bodo drugi zadovoljni z mano". Sedaj je moj cilj, da bi imel več energije ter moči in ne da bi bil obilnejši. Mislim, da je to tisto kar je najpomembnejše - da imaš čim več energije, le-to pa dobiš tako, da si zdrav in pozitivnih misli.

Verjamem, da ljudje danes sploh ne vejo več kaj je zdravo-debelo in kaj ni. Poglej jogijske mojstre. Vsi imajo postavo dojenčka. So bolj na debeli strani, hkrati pa so nekako čudno čvrsti. Na primer, imajo polna lica kot dojenček, vendar so to tista čvrsta, zdrava, lica in ne lica tolšče, ki so mehka in kar plapolajo.

Če bi rada imela na primer lepo kožo, se samo opazuj kaj ti jo "onesnaži" in se potem izogibaj tej jedi. Zame je recimo sladkor in čokolada. Če jem ti dve stvari več kot par grižljajev, imam potem kožo čudno. Znoj je potem nekam gost, kot če bi začel želirati (ali kot, da bi bil med znojem prah...koža ni gladka), v primerjavi kadar imam čisto kožo, ko je bolj podoben vodi.

Sedaj, če imaš problem z jezo in/ali si prestroga do sebe, potem najbolje, da ti povem kako sem se jaz ubadal s prehrano. Torej, hotel sem jesti zdravo hrano. Nekaj časa je bilo to brezmesna hrana in čim več presne hrane. Verjetno mi ni treba omeniti kako težko je bilo jesti. Karkoli si si želel nisi smel: "Uf, tega ne smem, ima sladkor...tisto ne smem, ker ima belo moko...". Par mesecev sem se tako trudil, potem sem si pa rekel: "Ma pa saj je čisto brezveze. Moči nimam nič več. Drugi jejo vse pa imajo več energije in moči kot jaz. Brezveze se matrat. Bom jedel VSE kar mi paše!" In sem zopet jedel nezdravo, a ne prav dolgo, ker sem se počutil krivega.
Kasneje sem se zopet lotil zadeve, vendar tokrat bolj u easy. Če mi kakšna stvar res paše, jo pojem. Če mislim, da je nezdrava je to samo par grižljajčkov, drugače pa ni omejitve. Sladkor, aditivi (Eji) in konzervansi so sedaj edina stvar katerih se izogibam. Posebno sladkorja, pa ne zato, ker naj bi redil, ampak zato, ker izjemno zakisa telo in zabaše kožo.
To sta nekako moja začetek in sedanjost prehrane. Vmes je bilo še nekaj stopenj. Mogoče lahko razberete iz zgodbe, da je moj pristop do hrane izjemno nihal. "Vse ali nič". Najprej sem šel povsem v eno stran, potem sem se vrnil na drugo, a je bil odstopek že nekoliko manjši. Kot nihanje nihala: večkrat menja stran, a je odklon vedno manj in manj izrazit dokler se ne ustavi na sredini, tako da ne skrbi. Če se nameravaš lotiti prehranjevanja se ga loti. Itak se boš sčasoma "ustavila" na normalnem, ker je to najlažje. 

[*Pija*]

Saj vem kaj lahko jem in kaj ne. Lahko se 100% odpovem nekateri hrani, ker je čez čas ne pogrešam več: npr. svinjskega mesa nisem poskusila že 10 let, ne jem bonbonov,... Težava je, da hrano pogojujem s čustvi in iščem v njej uteho.
Ni težava v tem, koliko kg imam: enako sem bila nezadovoljna s postavo, ko sem imela 10kg manj. Res ne potrebujem nasvetov kaj naj jem... vem kaj lahko jem za vzdrževanje teže, da shujšam, vem kaj mi paše kaj ne,... Ampak, ko pride tak trenutek in tiste misli preprosto vzamem en keks, pa drugi in tretji... potem se počutim krivo, si mislim, da sem danes že itak zavozla in se začne.
Težko se motiviram za kakšno stvar, ki me veseli (razen športa). Morala bi se dodatno sama izobraževati za faks (delo je zanimivo), pa mi nekako ni, čeprav imam časa na pretek. Raje poslušam glasbo in sanjarim. V svet sanj sem se zatekala že od otroštvo, ko so me v šoli zafrkavali in se zdaj tega ne morem odvaditi.

[trzinka]

Preberi si knjigo Čar samozavesti, ali pa v knjižnici povprašaj še za kakšno.

Tvoje pisanje se je res najprej razumelo , kot težava z odvečnimi kilogrami.
Kar se tiče prenajedanja in tolažbe v hrani pa seveda vodi v večjo kilažo, izvor pa je seveda psihični.

Napisala se ti že, da ti svetujem psihoterapije, poglej malce po netu, boš našla.

Pozdravček

[crista]

Da ne boste mislili, da imam ogromno kilogramov preveč. Imam do kakšnih 10 kg preveč in moj ITM še je v mejah normalne teže.

ITM ni edino merilo, je pa zelo pogosto. Bolj pomembno je razmerje med mišično maso in maščobnim tkivom.
In mogoče bi bilo bolje, če bi si zadala cilj preoblikovati oz. izoblikovati telo kot pa izgubo kg. Izgubo predstavlja tudi manjša hidriranost, a dolgoročno je pomembneje zmanjšati delež maščobnega tkiva in povečati oz. okrepiti mišično tkivo, ki tudi porabi največ energije in tako prispeva k ugodni bilanci med konzumacijo in porabo.

Zdrava prehrana po mojem mnenju: pišč. meso,ribe, veliko zelenjave, včasih OH iz polnozrnate moke...

Če se kdaj pregrešim, ko se zdravo prehranjujem je potem vsega konec in začnem jesti veliko sladkarij in kruha,s katerimi se počutim boljše za trenutek. 

V tej tvoji zdravi prehrani pogrešam količino in pa kvalitetne maščobe - telo vseh ne more sintetizirati samo. Meso oz. vir proteinov je pomemben del, a ne samo piščančje. S tem - veliko zelenjave je treba biti previden, kajti tudi krompir spada pod zelenjavo in še kakšno drugo živilo, pa je bogat vir OH. Zelenjava je pomembna kot vir vlaknin,nekaterih mineralov in vitaminov, a to je tudi to.
Najbolj pomemben od vsega je pa časovni vnos posameznih hranil....

Sladkarijam se da izogniti tako, da jih preprosto nimaš doma. Kruh pa ni nujno slaba izbira, če seveda ob tem ustrezno zmanjšaš drug vnos OH.
Mogoče pa "ob napadih" čustvene lakote posežeš po kakšni zelenjavi, sadju. Pa najprej spij kozarec vode, bo tudi v takšnih primerih manjši občutek lakote.

pa verjamem, da vse to že tako veš...

[*Pija*]

Mišično maso imam: kljub dodatnim kg imam izoblikovane trebušne mišice, treniram boks 6krat na teden, sprehodi, orbitrek,...
Res ni problem v kg, ampak v samozavesti in sramežljivosti. Že ko sem imela 10kg manj sem bila nezadovoljna s postavo, saj imam v podzavesti še vedno ,,shranjene'' vse zmerljivke iz OŠ. Ker sem pa nesrečna v ljubezni pa se aztekam v hrano. In v ljubezni sem nesrečna, ker si ne upam niti pokazati, da mi je kdo všeč.

[crista]

Mišično maso imam: kljub dodatnim kg imam izoblikovane trebušne mišice, treniram boks 6krat na teden, sprehodi, orbitrek,...

Super! Potem ti bo še lažje do tvojega cilja.

Res ni problem v kg, ampak v samozavesti in sramežljivosti. Že ko sem imela 10kg manj sem bila nezadovoljna s postavo, saj imam v podzavesti še vedno ,,shranjene'' vse zmerljivke iz OŠ. Ker sem pa nesrečna v ljubezni pa se aztekam v hrano. In v ljubezni sem nesrečna, ker si ne upam niti pokazati, da mi je kdo všeč.

Potem samo pazi, da bo enak vnos kot poraba ali prvo v deficitu in bo tudi kg manj; pa tako si si že sama odgovorila, da to ni bistvo tvojih težav.

Tako kot drugi bi svetovala psihoterapijo, ali pa če boš našla "svojo pot" kako izboljšati svojo podobo, a ker praviš, da se to refleksira iz zbadljivk iz OŠ, bi bilo morda res dobro, da z nekom, ki ima ustrezno vedenje to "predelaš"...
Mnogo uspehov na tvoji poti