Ker nisem več vedela, na koga naj se obrnem, sem se odločila, da o mojem strahu povem kar tukaj na forumu in mogoče mi bo kdo od vas znal pomagat.
Stara sem 23 let, moje življenje je kolikortoliko normalno, študiram, imam fanta, ki ga imam zelo rada. Problem je v tem, da se zadnje dve leti spopadam z hudim strahom pred smrtjo.
Misel, da bom umrla, ali da bo umrl moj fant, mi ne roji po glavi venomer, ampak ko mi, je pa tako huda, da si predstavljam, kakšna bo reakcija mojih staršev ob novici, pa mojega fanta ob novici o moji smrti, katero pesem bodo igrali na pogrebu, od česa bom sploh umrla.... v glavi si predstavljam na stotine stvari, ki so tako grozne, da na koncu vedno padem v jok in mam pokvarjen ves dan. Včasih, ko se s fantom objevama, mi pride na misel - joj, tako bo, ko bom v bolnišnici umirala, on me bo pa objemal.
Kot sem prej napisala, se ne bojim samo lastne smrti, ampak tudi fantove. Včasih me je tako zelo strah ko sede v avto, ko gre v fitnes - kaj če mu odpove srce, kaj če bo to, kaj če bo tist...
Ali pa ležim na postelji in razmišljam o tem, kaj bi bilo z mano, če njega ne bi bilo več. In na koncu vedno pridem do razmišljanja o tem, kako bo vse skupaj potekalo...
To so stvari, ki resno vplivajo na moje vsakdanje življenje in ne vem, kako naj se jih znebim.
Poiskušala sem se pogovarjati o tem, vendar ljudje ne razumejo, oziroma odvrnejo samo ne boš umrla ali pa ne bo umrl. Tako da vas prosim za pomoč.
M.
