in spet je tu...

[Zvezdica]

Le kdo bi si mislil, da se bom spet srečala z depresijo.
Po prvi epizodi depresije mi je šlo zares dobro. Poiskala sem si ustrezno pomoč, zdravila, ki sem jih jemala slabo leto in pol do lanskega leta, ko pa sem čutila da mi gre zares dobro, sem tablete opustila in še naprej pridno hodila na psihoterapije ter bila aktivna. Seveda sem imela kdaj pa kdaj manjša občasna nihanja, tako kot jih imajo vsi ljudje, tudi tisti, ki niso doziveli depresije. Anksioznost se je pojavljala, a ne v tako hudi obliki kot nekoč, tesnoba je izginila; s socialno fobijo pa sem se spoprijemala tako da sem se soočala s strahci v sluzbi in bila vodja sestanka, hodila med ljudi ipd. Ceprav priznam, da je za mano težje šol.let v službi, nekako ne najdem tistega pravega vzroka za ponovni udarec depresije.
Ta teden pa sem bila na sihtu cisto izgubljena, v torek sem govorila s terapevtko in mi je svetovala naj grem nazaj na AD-je, ki pa se jih branim.. ampak komaj sem hodila cez teden v sluzbo, sploh se nism tocno zavedala, kje stojim, kdo sem, preslisala stvar, ki mi jih govorijo sodelavke, otroci..neznosno me moti hrup in postala sem razdrazljiva, zivcna, se obcasno tresla, spet pretirano posegala po vodi, begala... pozabljala stvari in se nisem mogla skoncentrirat... v četrtek zvečer pa je bilo še slabše. Kljub temu da sem se tolažila in šla čez teden laufat, češ da pač nimam prave energije, da bo že bolje in si nisem hotla priznat da se gospa "Depresija" vrača.
Zvečer sem se pogovarjala z 987 in nisem mogla zaspati do 2h zjutraj, vmes napisala dooolg mail svoji terapevtki in včeraj zjutraj z še večjim cmokom odšla v službo... kjer pa nisem bla zares prisotna...
Sodelavki sem rekla, da nisem ok, čez čas pa mi je druga rekla, da se mi vidi na 20m da sem totalno v krizi.... pol stvari ju niti nisem slišala in sem vse bolj medlo videla. Spodbujali sta me naj grem še danes k zdravniku, potem je prišla še tretja, ki ima sama izkušnje z depresijo in me tudi ona spodbujala, naj grem...Bala sem se kako bom zdrzala z otroki do 4h v sluzbi..pa sem čeprav z zelo majhno prisotnostjo sebe tam zraven.
Prisla iz sluzbe in se usedla za racunalnik na pol tresoca, z občutkom pijanosti in zadetosti... za vsako besedo sem se morala skoncentrirati, da sem napisala prave in se pogovarjala z 987. sam mi je rekel naj grem k dohtarju. Potem pa sem se s praznimi občutki usedla v avto, ga komaj zanal prižgat in se odpeljala proti Lj. Pogovor v dezurni sobi, z dr. psihiatrinjo me ni kaj dosti navdušil in mi pomagal, ampak dobila pa sem recept za AD-je...
Zdaj pa me čaka bolniška in nekakšno okrevanje... le čemu je treba vse to in upam da bo kdaj konec tega s....a.
Pa hvala 987.

[Aslan]

Zvezdica en objem najprej

Se ti je v zadnjem času dogajalo kaj stresnega?
Si doživljala kakšne prelomnice, študij?
Kaj pa življenje kot tako, si bila pred temle padcem zadovoljna s seboj,
si imela smisel, veselje ... cilje?

Ponovno jemanje AD ni poraz.
Tudi sama sem se s tem že soočila in vem kakšni so ti prvi občutki "povratnika" 
Je modra odločitev in zavedanje kako si lahko pomagaš, da ne potoneš pod vodo.
hkrati pa nov izziv, da še bolj prisluhneš sebi in najdeš pogum za spremembe če so te potrebne.

[Jagodka]

Jaz sem pa eno fejst dekle.. la la la  Še vedno delam na sebi in zmagujem  Objem in pozdrav pa pošiljam moji Arwen, Agnes in še komu  Fajn se mejte pa velik se smejte

Tole si napisala 24.9.2009, Zvezdica. Najbolj všeč mi je prvi stavek.

Tole pa 20.3.2009

Pohvalim se lahko s tem, da gre po svoji poti naprej, čutim da je pred mano polno lepih stvari. Socialno fobijo, depresijo, pa ..--izpraši ji ....  tudi jaz podim strahce uspešno proč..Itak pa življenje brez strahu bi bilo tako nezanimivo, nič n bi tvegali, vse bi bilo lahko. Tako pa vsaj delam na sebi in migam  Veselim se vsakega dne..za razliko od lani (depra,strahovi).. in Jaaa, gre mi 

Vzponi in padci so del našega življenja. Močnejša si kot prvič, ker veš, da se pobereš lahko prav iz vsakega dreka. Saj veš, korak po korak. 

[Zvezdica]

Ja hvala jagodka, sam tist kar je blo, je blo... in trenutno se mi zdi cis mem, da se je spet pojavila gospa D. ker ne vem čemu, takrat sem imela mnogo hujše dejavnike po dlje časa... in se ves čas trpinčila z negativnimi mislimi, medtem ko za zdaj v tem obdobju nisem imela nekih hudih negativnih misli in sploh nisem pomislila na kaj hujsega, kot takrat samomor.. zdej, ko me je zrukal si mislim, kaj mi je tega treba, pa zakaj bi šla še enkrat skozi to..
Aslan, ja v sluzbi je bilo stresno, študij sem zaključila pa leta 08 tako da... ni kakih dejavnkiov kar se tiče izobrazevanje in tega. Sluzba in seveda se vedno je potrebno ogromno energije vlagat v samopodobo, mi je slo pa po korakih fajn, sem dost dosegla..potem pa spet počasi zdrsnila navzdol.

[Aslan]

Zdravje je k ena rožca, skoz ga je treba negvat.

Stres je sovražnik št. 1 
Za tesnobo in depresijo pa sploh ni varen...
vpliva na celo telo tako fizično kot psihično...
na živčni sistem, na hormonsko ravnovesje itd ...

Poiskusi kadar imaš stresno obdobje najti več časa za umiritev,
redno sproščanje, razumsko analiziraj kaj te spravi v stres, kaj so realne in kaj nerealne misli ob tem.

Samopodoba?
Vsako jutro vprašaj svoje čarobno zrcalce ...
kdo je najlepši, najboljši ... in povedalo ti bo tvoje zrcalo TVOJE ime: Zvezdica je najboljša!
Zapiši si kam svoje uspehe, dosežke, vrline ...in jih vsak dan preberi ...
Z naklonjenostjo se pogovarjaj z samo seboj ... imej se rada

naj ti sije sonček 

[toja]

Zvezdica 

Kaj ti naj napišem, ko pa so ti vsi že veliko napisali in vedo več kot jaz.
Lahko ti rečem, vem, da si pogumna, da boš zmogla, veliko stvari poznaš
in pot navzgor bo dosti lažja kot prvič.
Vem, da ti ni lahko, ker si bila že ok, samo veš se zgodi,
da se ta tetka spet pojavi. 

Držim pesti, da se ti situacija čimprej izboljša!!!

[Zvezdica]

Hvala za odgovore.
Ja sproščala sem se kar veliko s tekom, vsak teden plavanje in rednim sproščanjem s CD-jem ipd, pa tudi več časa sem preživela v družbi, se bolj vključevala med ljudi, kot prej, ko sem bila še prestrašena zaprta rožica. Moja samopodoba ni nikoli dosegla "uwaw" vrhunca, se je pa definitivno precej izboljšala (glede na to da si v pretekl.nisem upala klicat po tel, da sem z velikim strahom hodila po trgovini, da na koncerte niti nisem zahajala, da sem bila vseskozi tesnobna...) in sem se tudi postavila zase, seveda ne v vseh situacijah, saj vse naenkrat vendar ne gre. Nisem čarodej, da bi lahko dosegla vse kar si srčno želim, se pa resnično trudim in delam na sebi. Zapisovala sem si lepe trenutke v zvezek, se nagradila s kakšno malenkostjo, če je bil kak velik uspeh zame glede sluzbe - recimo nastop pred starši, sodelavkami. Seveda, pa se nisem mogla znebiti vsega stresa, še vedno je prisoten del "stare" Zvezdice, ce bi bilo takoh enostavno in hitro, nihce skoraj ne bi zbolel in oddtaval s svojimi občutki ipd.
Veliko nas obvlada teorijo, v prakso pa gre malce težje. Seveda, vrjamem v to da se bom pobrala, vendar me je padec kar malce šokiral, saj je še toliko bolj izrazit in nepričakovan. Čeprav se je tihotip slbe 3 mesece.
Danes sem začela z jemanjem cipralexa. Držite pesti da bo šlo čim lažje in hvala še enkrat vsem.

[Aslan]

držim pesti

kadar bo težko pa naj "nova samozavestnejša Zvezdica",
prime za roko tisto "staro Zvezdico" in pogumno zakorakajta izzivu nasproti.

[trzinka]

Zvezdica, tudi jaz držim zate pesti

[Zvezdica]

Hvala. Saj bo počasi, korak za korakom. Samo ponovni udarec me je pretresel, saj ga nisem pričakovala niti si ga nisem želela.

[tinkibinki16]

Ojla Zvezdica,

Jaz sem prav na istem kot ti...ponovno brodim skozi temo. Bo že bolje a ne...A se mi zdi da vse malo lažje prenašam kot prvič...Nisem se zaprla doma, nisem na bolniški. Jaz zase vem, da samo obležati ne smem. Ne vem pa kaj tebi najbolj ustreza...
Pojdi ven na sonček, mal pa res pomaga
Je pa sranje si priznat da si spet down, k si se že prav super počutil...
MA BOMO ZMOGLI!!!!PRMEJDUŠ

[toja]

Zvezdica 
Tinkibinki16 

Obe sta močni, je pač padec, ki ga bosta ob naši podpori
uspešno prebrodili, vsi kdaj pademo, včasih smo bili sami,
zdaj pa smo v družbi pravih prijateljev, ki nam pomagajo stati
na nogah!

[Zvezdica]

Ja, saj vem da imava v sebi moč. Ampak trenutno se počutiva bolj slabo.
Sem šla na 6km sprehod, pa ni nič omililo simptomov- težave z motoriko in zanašanje...meglen vid in težave s pozornostjo. Tud musko sem poslušala, pogledala film, se pogovarjala s kolegico, kolegi ipd.
Vem, da bo minilo vse to, ampak zdaj pa ni prav nič prijetno

[987]

Z. simptomi so samo odziv telesa, kot neko opozorilo, na naše ravnanje s seboj... res so neprijetni, vendar v samem zdravljenju depresije jih lahko gledaš samo kot kazalec kako napreduješ... drugače pa jih čimbolj ignoriraj, ker se množijo in krepijo med seboj. enkrat sem pri terapevtu našteval kakšne simptome imam in dobil odgovor: "pa sej mate vsi isto, enim razbija srce, drugi se tresete, tretjim odpada glava..." ... in še prav je imel... simptomi niso pomembni, važno je zakaj in od kje prihajajo in kako to urediti. tako da...čim bolj ignoriraj simptome in se poglobi vase, piši, riši, poj...približaj se vzrokom vsega tega in razmisli kako jih boš počasi odpravila ali vsaj omilila...

no... čeprav bi bilo skoraj bolje, da bi bil tiho... ves pameten govorim, kaj narediti, pri tem pa sam nekvalitetno životarim in rinem z glavo skozi zid

[Arwen]

no ja, jaz vem le eno - da sta oba, tako ti, Zvezdica  , kot ti, 987  močna in sposobna premagat probleme, ki vaju tarejo 

.. simptomi niso pomembni, važno je zakaj in od kje prihajajo in kako to urediti. tako da...čim bolj ignoriraj simptome in se poglobi vase, piši, riši, poj...približaj se vzrokom vsega tega in razmisli kako jih boš počasi odpravila ali vsaj omilila... 

točno tako - in sedaj oba veselo na delo 

[trzinka]

Ja, saj vem da imava v sebi moč. Ampak trenutno se počutiva bolj slabo.
Sem šla na 6km sprehod, pa ni nič omililo simptomov- težave z motoriko in zanašanje...meglen vid in težave s pozornostjo. Tud musko sem poslušala, pogledala film, se pogovarjala s kolegico, kolegi ipd.
Vem, da bo minilo vse to, ampak zdaj pa ni prav nič prijetno

Zvezdica, to je treba ponavljat vsak dan, šele čez nekaj časa so vidni rezultati in ne takoj (na žalost). Največkrat se zgodi ravno to, da , ko nam je bolje opustimo vse stvari, ki nam koristijo in potem, ponovi vajo. Pozabimo nase, ne da se nam nič, ker se takrat počutimo fajn........, potem pa ...bum

[tinkibinki16]

OOJla,

Javljam se, da povem, da je bolje. Včerajšnji dan brez tesnobe!!! Juhuhu, danes zjutraj pa še malo tega sranja, da ne pozabim. Izgleda, da še nisem pripravljena opustiti AD-je. Je malček preveč časa trajalo, da bi to tako hitro rešla. Mi je pa zatežilo, da ne morem brez njih. Tega sem se seveda najbolj bala. In seveda so moji strahci to priklicali....
Uglavnem ugotavljam, da res nisem naredila praktično nič zase. Vedno gledam le na druge, skrbim za otroke in za vsako prosto sekundo mam slabo vest, kot da mi to ni dovoljeno.Me že mora udariti po glavi, da spregledam. Jaz ko sem Ok, sem čisto "brez skrbi" in pozabim na to mojo podzavest. Sem pa non stop na standbaj. Preveč zahtevam od sebe vsekakor. Ne dovolim si najmanjšega padca. Zahtevam vse in vse več.
Mal sem se razpisala. Držte se

[Arwen]

Uglavnem ugotavljam, da res nisem naredila praktično nič zase. Vedno gledam le na druge, skrbim za otroke in za vsako prosto sekundo mam slabo vest, kot da mi to ni dovoljeno.Me že mora udariti po glavi, da spregledam. Jaz ko sem Ok, sem čisto "brez skrbi" in pozabim na to mojo podzavest. Sem pa non stop na standbaj. Preveč zahtevam od sebe vsekakor. Ne dovolim si najmanjšega padca. Zahtevam vse in vse več.

teorijo obvladaš, sedaj pa to v prakso spravit! - in vem, da ti bo uspelo 

[Zvezdica]

Delam delam delam... vsak dan malo pa upam da kaj zraste iz tega in da bo tokrat stalo na dobrih temeljih.
hvala Arwen.

[toja]

 

Bravo Zvezdica, lepo je da delaš in vesela sem, da si postavljaš
trdne temelje!