Let's go again :(

[mina]

.. da ne poznam človeka, ki se mu te motnje ne bi ponavljale?

So what?! 
Glavno, da gremo naprej. Ti si prehodil že veliko poti. Očitno si se sedaj malce ustavil, pa te to preganja.
Raje poglej z drugega okna.Določene stvari si premagal, naredil, si v redu fant, tvoja krivulja uspeha se dviga....Ampak sedaj si v taki fazi, da tega nočeš videti, nočeš v tem uživati. Bo minilo. Še vedno doslej je. Sicer pa, kako bi vedeli, da nam je dobro, če nas ne bi kdaj zalomilo?! 
Verjamem, da je to le trenuna krizica. Drži se!
In čestitke za opravljen izpit. 

[Gigli]

987 ,

Te razumem, pri meni je bilo podobno. Pravzaprav zelo podobno.
Tudi jaz sem nekaj izpitov naredila skorajda brez težav, vsi so bili veseli zame, ponosni a v sebi nisem čutila popolnoma nič. Bila sem izčrpana in želela sem si samo spati in spati..

Dovoli si počiti, se naspati če si utrujen. Tvoje telo potrebuje počitek, da si nabere nove energije. Pri nas je pač tako (vsaj zame lahko rečem), da sem hitreje utrujena kot ostali, rabim več počitka in tako pač je. Dolgo sem se obtožavala zaradi (pre)dolgega spanca ampak enostavno to rabim.

Zavedaj se, da je vsak padec (čeprav vem, da je takrat težko) del zdravljenja. Duša nam govori, da se moramo malo ustaviti in razmisliti kaj je botrovalo temu.
Ko smo bolje prehitro pademo v "stresno, hitro rutino" in od sebe pričakujemo preveč. Pozabimo nase in na naše želje. Pozabimo živeti ZASE.

Upam, da si kaj bolje , želim ti da ti čimprej spet posije sonček!

lp,gigli

[Jagodka]

Čestitke za izpit. 

Verjamem, da je težko, če se ne moreš veseliti lastnega uspeha, ker se slabo počutiš.

To je en korak, če si zmogel enega, boš tudi naslednjega in potem naslednjega. Čisto
jasno je, da kakšen korak delaš dlje časa, da je bolj naporen, celo več korakov je
včasih potrebno za "obvoz", ker pač direkten ne gre.

 

[987]

Ravno danes sem se pogovarjal z nekom in nevede sem mu priznal nekaj kar sem se zavedal, vendar se tega nisem upal reči na glas.

""Hodim po meji in dostikrat stopim močno čez.""

To je bilo mišljeno glede moje depresije in anksioznosti... Zavedam se, da delujem na zadnjih kapljicah energije, ki jo premorem. V povprečju spim 10-12 ur dnevno, sem stalno utrujen, simptomi me tolčejo, glava komaj da deluje... Ampak jaz moram trenutno stvar speljati, ne morem se ustaviti Dobesedno se igram z ognjem in strah me je, da enkrat stopim čez ter da bom potreboval za nazaj več mesecev. Sprejemam riziko, vendar bi vseeno želel slišat vaše predloge, kako zmanjšati ta procent tveganja. Ima kdo slučajno podobno izkušnjo?

[Jagodka]

1. Postavila sem si prioritete. Tehnično sem določila, kaj je pomembno, kaj malo manj in kaj nič. Ne samo za delo, tudi za ljudi. So bili potrebni popravki, ko se je izkazalo, da nekaterih stvari nisem dobro postavila.

2. Izločila sem vse dejavnosti in ljudi, ki so me kronično utrujali. Iz te skupine je ostalo izkljčno tisto, kar je življenjsko potrebno.

3. Kadar začutim, da sem na robu, povečam prijetne dejavnosti na račun točke 2.

4. Trudim se biti ves čas zavestno prisotna pri opravkih in pri ljudeh s katerimi komuniciram. Tudi, kadar opravljam kaj pod točko 2.

5. Ne analiziram preveč, sploh ne za nazaj. Preteklosti ne morem spremeniti, lahko spremenim svoj odnos do nje.

6. Sprejemam napake, svoje in od drugih, ker sem se naučila, da napake delajo le tisti, ki delajo.

7. Naučila sem se reči ne, kadar vem, da presega moje zmožnosti.

8. Naučila sem se reči, prosim, če mi lahko pomagaš. 

[moonica]

priznal si si, rekel si naglas ... zavedaš se! se pravi, da lahko to tudi spremeniš
odločit se moraš ali boš ukrenil kaj v tej smeri ali ne ...
glede na povedano, ti telo daje jasen znak
naj se ti ne mudi ... s čimerkoli že hitiš, karkoli želiš dokončat, naredit zdej, skor sigurno lahko počaka na kasneje (al se motim!?) ... poslušat se, pomeni, da spremljaš sam sebe, svoje fizično in psihično počutje in na podlagi tega greš dalje v primernem tempu
vzemi si čas, če vidiš, da bi v tem trenutku to potreboval!

[Aslan]

Jagodka 

[987]

Odstranil sem vse dejavnike razen tega kar je nujno in sprostitev. Se pravi samo faks, družba in šport... Vse ostalo sem enostavno trenutno dal na stran. Še zmeraj pa trenutno ne morem upočasniti... Moram narediti preostanek izpitov... Res je, da sem najtežje izpite podelal in da mi je ostal samo še balast, vendar tudi ta šteje in brez energije ter v takem stanju, je tudi ta kar zalogaj

[toja]

   987 !

Zelo lepo si napisal, sem vesela, samo poglej ali je res nujno , da te izpite opraviš
sedaj in v tem času? Kaj pa če bi tudi to dal malo na stran, no sicer to
sam najbolje veš.
Samo 987 nekaj si pa pozabil.
Pri vsem tem krčenju in dajanju prioritet, si pozabil na počitek,
ki ga sedaj ti nujno potrebuješ, oziroma tvoj organizem, daj še to zraven
in ko boš spočit, boš tudi lažje delal vse te stvari.

987 drži se, držim pesti, da se čimprej pobereš!

[Jagodka]

Odstranil sem vse dejavnike razen tega kar je nujno in sprostitev.

Koliko imaš zaradi te odstranitve slabe vesti? Koliko ti krivda nabija, ker nečesa ne narediš?

Mogoče ne gre toliko za fizično odstranitev, kot za to, da spremeniš gledanje na to kar te izčrpava in utruja. Če nečesa ne naredim in mi zato nabija krivda, sem bistveno bolj utrujena, ma izžeta, kot če stvar opravim. Vse tisto gruntanje, da bi mogla, da pričakujejo, da sem lena, da sem slaba,.... mi jemlje veliko več energije, kot če stvar preprosto izpeljem in jo dam na stran. Kljukca. 

Podobno z odnosi. Nekateri ljudje (njihove navade, način.... bolj tip ljudi) mi pijejo kri (tudi jaz kakšnemu  ). , njega ne morem spremeniti, sebe lahko. Ne morem se jim izogniti, lahko pa se jim posvetim tisti trenutek, ko to pač moram, ne obremenjujem pa se z njihovim obnašanjem že nekaj ur prej in dva dni potem. Ne analiziram jih, njihovega odnosa, svojih občutkov, ko sem z njimi; ko zaključimo nujno, je kljukca.

Vse ostalo sem enostavno trenutno dal na stran.

Če v sebi veš (in se s tem obremenjuješ), da enkrat bo treba tudi t"ostalo" postoriti, rešiti, je ravno tako, kot če bi to ves čas to neuspešno delal. Nisi se znebil bremena. Stalno tista giljotinca visi nad vratom in strah se množi na potenco. Zelo poznam.

OK, narediti moraš izpite. To je zdaj tvoja prioriteta. Tako boš lahko dobil boljše delo in bil neodvisen. Predpostavljam.
Vzemi se nekaj časa, polo papirja za načrt, koliko in kaj potrebuješ za kakšnega in si naredi plan. Načrta se poskusi držati, tudi kadar boš v totalni štali. Ko narediš, kljukica. Mene so pri tem opozarjali, da naj pazim, da ne bom pretiravala pri odmerjanju časa, bodi prizanesljiva sama s sabo, so mi rekli. Tako sem si pustila nekaj manevrskega prostora, prožnosti in se ob neizpolnitvi plana poskušala, čim manj frustrirat, ker sem se zavedala, da frustracije peljejo v začaran krog. Sem lezla po kolenih, ampak sem lezla in zlezla. Step by step.

V začetku sem bila do sebe zelo trda, mogoče bo kdo rekel, da sem kasantipasta in da hočem imeti nad vsem nadzor. Pa ni tako. Moje delovanje prej je bilo umik, zavlačevanje, odlašanje, samopomilovanje, stah,.... Samo pozorna sem na to, kar se dogaja v meni in okrog mene, učila sem se, na katere stvari nimam vpliva in na kaj moram biti bolj pozorna. V začetku je bilo tžko, vzelo mi je veliko časa, ko pa sem se navadila (se še vedno navajam in se bom do konca življenja), sem v tem zelo sproščena in kakšno prej tako težko stvar ali situacijo že opravim z levo.

Simptomi, ki te gnjavijo so le simptomi.   
Zadržuje te notranji starš in ti "nagaja" z utrujenostjo, nezmožnostjo koncentracije...., da bi lahko obdržal oblast nad tabo, tvojim življenjem. Ti si šofer, ti odločaš.

Držim pesti. 

[Arwen]

prve tri leta sem se vsakič ko sem bil dol totalno zasekiral, mrzlično bral info o bipolarni, in iskal v sebi vzroke, se spraševal, kaj delam narobe, kaj je povzročilo, da sem spet padel. Pol sem s tem nehal, ker mi ja postalo jasno, da če me bo hotelo zakantat, me bo. Kemija je muhasta in ko se možgani odločijo zmanjšat proizvodnjo (brez ozira na povpraševanje!) serotonina in dopamina, si lahko z "znanjem" in "teorijami" samo še rit obrišem.
Zdi se, da so moje depre zdej krajše in manj intenzivne. Sumim da ravno zato, ker jim ne dajem več takega pomena kot včasih. Pride - si dol, bereš harrya Potterja, furaš brezmožganska (a koristna) opravila in počasi -  ne da bi opazil - zlezeš nazaj gor.
Pa še to: Nasplošno mi je pomagalo, da si za uspehe nisem preveč čestital in se za poraze preveč grajal. Mam občutek, da sem to od nekje spizdil 

 

[Zvezdica]

Ti boš to zmogu, čeprav deluješ z zadnjimi atomi močni, boš vidu, vse se bo dobr izšlo.

[mina]

Zdi se, da so moje depre zdej krajše in manj intenzivne. Sumim da ravno zato, ker jim ne dajem več takega pomena kot včasih. Pride - si dol, bereš harrya Potterja, furaš brezmožganska (a koristna) opravila in počasi -  ne da bi opazil - zlezeš nazaj gor.

Matheu, ful si to dobro povedal.  Tudi jaz se držim tega. Čim manj razmišljam zakaj sem spet dol, kaj se bo zgodilo, kadaj me bo minilo....Živim za sproti. Prisilim se delati kar me veseli in kar je nujno potrebno. In se prepustim, da zadeva mine. Doslej je še vedno...
Sem že postala prava mojstrica, da me ne pogruntajo niti najbližnji več. Ker jim itak ne bi znala povedati, zakaj me je tokrat vrglo dol, prejšnjikrat pa hujša stvar ne. Pa tudi pomagati ti ne more nihče, razen sam. Ja, kemija je res čudna zadeva.
Glavno je, da se potožimo, zjokamo in čakamo, da nas mine. Se pa ne smemo ustaviti.
987 - poskusi ne spat 10-12 ur dnevno. Tudi preveč spanja škodi in jemlje energijo in voljo. Naredi si dnevni plan po urah in se ga drži. Meni pomaga.
 

[matheu__]

Prisilim se delati kar me veseli in kar je nujno potrebno. In se prepustim, da zadeva mine. Doslej je še vedno... sesmejem

Ma ja, pa ne smeš nikoli povsem pozabit, da mogoče ne bo od zdej naprej pa vedno tko dobro kot ta moment. (in da je treba fajn izkoristit dneve dobrega počutja)  Pa omega-3 vsako jutro! 

[tekačica]

Padec ne smeš jemat preveč tragično, čeprav se ti v tistem trenutku zdi, da je tako. To je del življenja in maj razmišljamo in analiziramo zakaj in kako, boljše je.

Še vedno padem v začaran krog, kjer je veliko zakajev, pa si takrat poskušam dopovedat da ni važno zakaj, pač tako je. Živimo za naprej, ne za nazaj.
 

[987]

Včeraj mi je uspelo pospraviti še en predmet pod streho Imel sem še ustni zagovor izpita 

Moram priznati, da so mi živči delali 100 na uro....ampak sem preživel...

Še vedno totalno utrujen, ampak nekako rinem :$ ...

[Aslan]

BRAVO! 
Po vseh teh izpitih in učenju in psihični napetosti pred in med izpiti je utrujenost normalna.
Vzemi si čas tudi samo zase ... (kak vikend toplic, plavanja, masaže),
da se prazne baterije spet napolnijo.

[Slavka]

987  ti si car  čestitam za opravljene izpite!

[toja]

Bravo 987 !!!

Kaj ti naj rečem, ti si oseba, ki presegaš nenormalne stvari,
čestitam ti!
A bo zdaj že konec  , da se posvetiš še malo sebi,
da se malo sprostiš!

Drži se 987

[trzinka]

   itak, da zmoreš