Ko sem že mislil, da me ne more doletet...

[Nabc]

Pa me je, tudi mene... osamljenost. Zadnje čase sem povsem brez volje, kot da bi me dajala neka depresivnost. Ne vem, ali sem se kakšno poletje tako dolgočasil kot letošnje. Lansko leto sem bil v zvezi ter se družil z najboljšim prijateljem in prijateljico, letos sta pa slednja absolventa in ju zato ni več nič na spregled. Nisem ju videl že nekaj mesecev. Prav tako mineva skoraj natanko pol leta, odkar me je zapustila punca. Ko sva bila v zvezi, sva hodila skupaj naokoli, na izlete, skratka z njo mi nikoli ni bilo dolgčas, žal se je pa to končalo. Pravzaprav ne počnem nič produktivnega. V glavnem cel dan preživim pred računalnikom. Prijatelj, s katerim sem hodil na kopanje, je včeraj šel na morje, tako da se naslednja 2 tedna ne bom imel s kom družit. Sicer se ukvarjam s pisanjem diplome, toda to ni to. Enostavno ne morem od jutra do sutra se ukvarjat z diplomo. Manjka mi koncentracije, da bi se osredotočil na neko delo. Tudi pisanje diplome me nekako ne veseli preveč, saj si nisem mislil, da bom imel opravka z neverjetno zmedeno profesorico. Vsakič znova pozablja, kaj mi je prejšnjič naročila za naredit, posledično se moja diploma vleče, kot kaže lahko kar pozabim, da bom diplomiral nekje do začetka oktobra. Ni mi jasno, ali me ima za norca ali pa je dejansko slaboumna. Poleg tega mi manjka intimnosti (crkljanje, poljubljanje), samski stan mi je začel že presedat. Ne vem, ali sem se tako razvadil, ko sva še hodila s punco, ali pa je to posledica tega, da sem doslej imel le eno punco. Enostavno ne morem več prenašat samega sebe. Sam sebi grem na živce. Imate kakšno idejo, kaj lahko naredim, da ne bom več kot kup nesreče?

[Nabc]

Pa če je že kdo kdaj bil v takšni situaciji pa se mu/ji sanja, za kaj bi lahko šlo, se priporočam za razlago.

[crista]

Omenjaš le "najboljše" prijatelje. Kaj pa kakšni znanci, ki jih že dolgo nisi videl/slišal? Se sicer s kom pogovarjaš o tem, kar si delil na forumu?
Topline/bližine si globoko v sebi vsi želi(m)jo. Vseeno pa usmerjenost samo k temu prej doseže nasproten efekt. Pogovori in srečanja ob kavi/pijači pa včasih delajo čudeže.

Če se le da, si poleg pisanja diplome umisli kakšno dejavnost, ki ni povezana s to temo, mogoče tudi povsem drugo področje. Ali pa poskus česa novega, kar še nisi počel. Kako že gre ena izmed slo. pesmi "Kdaj nazadnje si kakšno stvar naredil prvič?" avtorja ne vem. Cel dan zagotovo ne moreš biti skoncentriran pri pisanju in če lahko sklepam po sebi, pa sem še daaaleč od diplome, se ti cel dan zdi, da nekaj delaš, na koncu pa ni narejeno toliko, kot si vložil in zaradi tega slaba volja, vse se ti zdi, da se vleče v neskončnost. Iz tega najbrž tudi deloma izvira to, da si greš, kot sam praviš, na živce.Dodatno pa k temu doprinese odnos profesorice.
Zakaj se ne drži dogovorov, in kako to, da vedno spreminja navodila je najbrž brezpredmetno razmišljati. Bolje se je usmeriti kako kljub situaciji kot je najbolje "priti skozi". Ne vem, kako je izvedljivo v tej situaciji, sama sem, ko sem nekoč pri delu precej obsežne raziskovalne naloge, enostavno ob vsakem pogovoru imela pri sebi beležko oz. planer in ko je govorila kaj spremeniti/dopolniti to zapisovala in ko ji čez teden ali dva spremenjeno ni ugajalo, pokazala, da je ravno to naročila. To da je bila užaljena niti ni pomembno. Ker potem z njo nisem več sodelovala. Tudi ti najbrž ne boš več imel stika s to profesorico; lahko da tak način pri tebi nima nobenega smisla, zgolj ideja...
znati biti sam s sabo je svojevrstna umetnost, tudi zaradi tega potem bolj cenimo čas, ki ga s kom delimo.
 

[Nabc]

Omenjaš le "najboljše" prijatelje. Kaj pa kakšni znanci, ki jih že dolgo nisi videl/slišal? Se sicer s kom pogovarjaš o tem, kar si delil na forumu?
Topline/bližine si globoko v sebi vsi želi(m)jo. Vseeno pa usmerjenost samo k temu prej doseže nasproten efekt. Pogovori in srečanja ob kavi/pijači pa včasih delajo čudeže.

Žal z znanci nimam stikov. Dokler so potrebovali oporo, sem bil dober, ko pa se jim je stanje popravilo, me ne poznajo več. Tudi v osnovni in srednji šoli sem imel zelo dobrega prijatelja... vse dokler ni on dobil prvo punco. Brez pretiravanja, od takrat naprej ni več nikoli našel čas za druženje z mano. Patetično, če mene vprašaš, ampak to niti ni pomembno. Ko sem jaz bil v zvezi, nisem na tak način zanemarjal prijateljev. Magari smo se vsi skupaj družili.

Tudi ti najbrž ne boš več imel stika s to profesorico; lahko da tak način pri tebi nima nobenega smisla, zgolj ideja...

Auč, tokrat pa kot da bi se z avtom zaletela v zid. Namreč ta profesorica je mentorica moje diplome, in z njo bom imel opravka vse dokler ne bom zadeve pripeljal do samega konca.

znati biti sam s sabo je svojevrstna umetnost, tudi zaradi tega potem bolj cenimo čas, ki ga s kom delimo.

To tudi sam presneto dobro vem. Toda kaj, ko se je tako težko sprijaznit s tem. Saj ne, da bi me to da sem sam ubijalo v pojem, toda ljudje smo socialna bitja in jaz nisem izjema. Med socialno odraščanje pa sodi tudi spoznavanje intimnosti. Hvala bogu, da sem doslej imel vsaj eno punco. Ne upam si predstavljat, kako bi se počutil če bi dandanes, skoraj 2 meseca pred 25. rojstnim dnem, še vedno bil povsem brez izkušenj (brez prvega poljuba, crkljanja ipd). Resnično si ne upam pomislit na to, kako bi se počutil, v kakšnih morebitnih skrajnostih bi iskal rešitev (alkohol, samomor). Dobro vem, kako se počutijo tisti, ki so nekje po 25. letu starosti še vedno povsem brez izkušenj - v niti malo zavidljivi situaciji.

[crista]

O tem, da ne boš več sodeloval z njo, je bilo mišljeno po tistem, ko boš končal z diplomo. Prej pa vem, da boš potreboval ogromno potrpežljivosti. Iz česa oz. katere smeri pa pišeš diplomo?

Takšnih zgodb, ko te ljudje poznajo le ko te potrebujejo, je preveč. Ne bom trdila, da poznam situacijo v kateri si, poznam pa del, ko se obračajo nate, ko potrebujejo pomoč, potem pa jih ni več. Predvsem pa ne, ko si sam želiš/potrebuješ družbo.
Ta prijatelj iz oš in sš, takšne zgodbe "bolijo", predvsem pa se ti najbrž zdi neumno glede na vajino "zgodovino" pred njegovo punco. Takšnih dejanj ne razumem, da je le on srečen in zadovoljen v "novem svetu"...

Biti sam, sprejetost tega in želja po družbi.
Strinjam se z napisanim, po tvojem dosedanjem pisanju - te bolj moti to, da je sedaj prijatelj, s katerim si se dnevno videval odsoten, ali to, da si brez punce?

[Nabc]

Biti sam, sprejetost tega in želja po družbi.
Strinjam se z napisanim, po tvojem dosedanjem pisanju - te bolj moti to, da je sedaj prijatelj, s katerim si se dnevno videval odsoten, ali to, da si brez punce?

Bolj me moti to, da sem brez punce. Kar se prijatelja s katerim sva hodila na kopanje tiče, z njim sem se družil nekje dvakrat do trikrat na teden.

[Nabc]

Zdaj mi pa še starejši brat travmira, da ne bom končal diplome v roku, da me zato oktobra čaka cel kup problemov (ne bo službe, ne bo štipendije itd.) Saj vem, da me ima rad in da mu ni vseeno, toda on vse to vidi čisto črno. Kar se tiče diplome, se maksimalno trudim. Mentorici sem poslal mail, da si želim, da bi se potek pospešil, navedel sem ji tudi konkretne razloge. Na živce mi gre to, da ona vsakič znova pozabi, kaj mi je prejšnjič naročila za naredit. Vedno ji moram osvežit spomin, kaj mi je naročila. Naredim, kar se zmeniva, potem si pa naslednjič izmišljuje neke fiksne ideje. Matr, če je tako pozabljiva, pa naj si zapisuje nekam, kaj mi je naročila. Ampak ne, ona je meni nadrejena, njej si ni treba teh stvari beležit. Grrr.... Saj ne vem, ali sem se katero poletje tako bedno počutil kot letošnje. Lansko poletje sem vsaj imel počitniško delo ter punco, pa sem z njo preživljal čas.

[Amelie]

Vseeno pa usmerjenost samo k temu prej doseže nasproten efekt.

Nabc, zdaj pa že malo spominjaš na bivšega člana tega foruma Paina. Ko sem jaz "zavohala", da bi me tip imel kot objekt, "the Punco", za to, da zapolnim nek status in me bo držal za roko, da si bo zafilal svoje enolične dni, sem tako hitro zbežala, da se je samo še pokadilo za mano.

[Nabc]

Nabc, zdaj pa že malo spominjaš na bivšega člana tega foruma Paina. Ko sem jaz "zavohala", da bi me tip imel kot objekt, "the Punco", za to, da zapolnim nek status in me bo držal za roko, da si bo zafilal svoje enolične dni, sem tako hitro zbežala, da se je samo še pokadilo za mano.

Hehe, a te je osvajal? 
Kdo sploh pravi, da iščem punco? Če bi jaz na punco gledal le kot na objekt, bi imel za seboj že kar nekaj punc in kvazi zvez. Tako pa sem doslej imel le eno punco. Zakaj le eno? Ker sem do tiste resnično nekaj čutil. Nikoli mi ni bilo do tega, da bi bil v zvezi le zato, da bi lahko rekel, da imam punco. Tako da se požvižgam na to, kaj si ti misliš. Nimam pojma, kdo je bil Pain, pa me tudi ne zanima. Še nekaj; tudi mene je že osvajalo nekaj punc, ki so na vsak način hotele imeti fanta, pač le zato, da niso samske. Ugani kaj - tudi za mano se je pokadilo.

[Amelie]

Ma ne, moj drugi stavek je splošen, se ni nanašal nanj. Nima veze.
V vsakem svojem postu pišeš kako to manjka punca, pa človek dobi vtis, da ti je grozno, da si samski.

[Nabc]

V vsakem svojem postu pišeš kako to manjka punca, pa človek dobi vtis, da ti je grozno, da si samski.

Hehe, ni grozno.    Ko berem na netu, najdem res ekstremne primere.

[toja]

Ma ne, moj drugi stavek je splošen, se ni nanašal nanj. Nima veze.
V vsakem svojem postu pišeš kako to manjka punca, pa človek dobi vtis, da ti je grozno, da si samski.

Ko sem tole brala, ne vidim nič slabega v tem, da v vsakem postu napiše,
da si želi punco, navsezadnje zakaj pa ne. Želi si imeti nekoga ob sebi,
želi si topline in objema, kdo si pa tega ne želi.
Nabc pač čuti tako, zaradi tega ni slab in ker ima občutek samote,
mu verjamem, da to zelo dobro pozna in tak fant je lahko super partner deklici,
ki bi ga sprejela takšnega kot je.
Verjamem, da mu ne bi služila samo kot nekak "objekt" ampak imel bi nekaj
svojega in vem, da bi se bolje počutil in znal vračati.

Nabc drži se, poišči si dekle, ki te bo vredna!

[K]

Hei,

v nekaj tvojih odstavkih sm se našla tudi jaz,
lahko mi pišeš na moj mail, če ti je do pogovora..
katykah@gmail.com

lep pozdrav

[Danijel85]

Hvala bogu, da sem doslej imel vsaj eno punco. Ne upam si predstavljat, kako bi se počutil če bi dandanes, skoraj 2 meseca pred 25. rojstnim dnem, še vedno bil povsem brez izkušenj (brez prvega poljuba, crkljanja ipd). Resnično si ne upam pomislit na to, kako bi se počutil, v kakšnih morebitnih skrajnostih bi iskal rešitev (alkohol, samomor). Dobro vem, kako se počutijo tisti, ki so nekje po 25. letu starosti še vedno povsem brez izkušenj - v niti malo zavidljivi situaciji.

Odgovor je bedno, jezno, nesamozavestno. Samo kljub vsemu se nism nikoli napil, ker to enostavno ne reši problema (čeprav bi ga mogoče pa rešu ), samomor pa verjetno je odvisno od vsakega posameznika posebej. So misli na to, sam tok hitro kot pridejo tudi odidejo. Tako da ostane "drkanje" beri slovar Stare knjižne prekmurščine

[nebesno modra]

Odgovor je bedno, jezno, nesamozavestno. Samo kljub vsemu se nism nikoli napil, ker to enostavno ne reši problema (čeprav bi ga mogoče pa rešu ), samomor pa verjetno je odvisno od vsakega posameznika posebej. So misli na to, sam tok hitro kot pridejo tudi odidejo. Tako da ostane "drkanje" beri slovar Stare knjižne prekmurščine
[/quote]

ej Danijel si me nasmejal , bravo , lepo povedano,

lo

[Danijel85]

nebesno modra

[Nabc]

Odgovor je bedno, jezno, nesamozavestno. Samo kljub vsemu se nism nikoli napil, ker to enostavno ne reši problema (čeprav bi ga mogoče pa rešu ), samomor pa verjetno je odvisno od vsakega posameznika posebej. So misli na to, sam tok hitro kot pridejo tudi odidejo. Tako da ostane "drkanje" beri slovar Stare knjižne prekmurščine

ej Danijel si me nasmejal , bravo , lepo povedano,

lo
[/quote]Nebesno modra, hočeš reči, da so neizkušnje z nasprotnim spolom (beri: da posameznik/ica pri 20+ letih še nikoli ni bil/a s kom), lahko problematično z vidika, da to negativno vpliva na samozavest, duševno zdravje?

[Nabc]

Nabc, zdaj pa že malo spominjaš na bivšega člana tega foruma Paina. Ko sem jaz "zavohala", da bi me tip imel kot objekt, "the Punco", za to, da zapolnim nek status in me bo držal za roko, da si bo zafilal svoje enolične dni, sem tako hitro zbežala, da se je samo še pokadilo za mano.

Kdo sploh si ti? Najprej si bila Oka, zdaj si Amelie... pa kot kaže so te povrh vsega izključili s foruma.
Kar se tiče primerjave mene in Paina... bla, bla, bla. Sem Paina zasledil na enem drugem forumu. Lahko rečem samo kapo dol glede na to, kaj on piše. Tip je realist, stoji na realnih tleh, zna pogledat resnici v oči, pa čeprav je ta še tako boleča. Če pa ti nisi sposobna pogledat resnici v oči, je pa to tvoj problem ter žalostno za osebo tvojih let.