naj se vmešam ali obrnem stran?

[tiger]

Dragi forumovci,

prosila bi vas za nasvet. S svojega okna imam razgled na hišo, v kateri živi štiričlanska družina (oče, mama in dve hčerkici), tako lahko prav dobro vidim, predvsem pa slišim, kaj se pri njih dogaja. Pa nisem nekakšna voajerka, pravzaprav mi sploh ne bi pritegnili pozornosti, če ne bi bila mama tako glasna. Kadar odpre usta, se dere. Dere in zadira se na svoja otroka, pa tudi na moža. Že glas ima tako robat in neprijeten, da te kar zmrazi. Prejle sem iz njihove smeri celo zaslišala otroški jok, vendar nisem povsem prepričana, če je prihajalo od njih (99%), ker se je slišalo iz hiše. Ženska je očitno polna negativne energije, ki jo stresa na svojo družino. Je pravi šolski primer prevzemanja vzorcev svojih staršev, saj se je pred leti od njih razlegal podoben glas - glas njene mame, ki menda tudi ni znala ničesar povedati, ne da bi se drla z glasom krokarja. Takrat o kakšnem "vmešavanju" niti nisem razmišljala, ker sem bila mogoče še premlada ali premalo osveščena. Zdaj pa mi je resnično hudo, ko sem priča takemu psihičnemu maltretiranju. Ko včasih pošpegam skozi okno, vidim, da sta deklici sicer ubogljivi, lepo vzgojeni, delavni, toda z mamo ne moreta vzpostaviti normalnega dialoga. Za vsako stvar ju nadere. Groza mi je, ko pomislim, da bosta mogoče tudi sami postali podobni njej, ko bosta odrasli. Kaj bi storili vi? Bi se vmešali ali si zatisnili oči in zamašili ušesa? Jaz se zelo nagibam k prvi možnosti, vendar ne vem, kam se obrniti. Sklepam, da seveda na socialno službo, toda bojim se, da bo zdaj, ko so dopusti, vse padlo mimo, poleg tega pa vsi vemo (sodeč po številnih zgodbah iz medijev), kako so lahko tudi na teh ustanovah brezčutni ali neučinkoviti. Zelo vam bom hvaležna za kakršenkoli nasvet ali celo lastno izkušnjo.

tiger

[toja]

Tiger 

Moje mnenje je sledeče, počakaj še malo, če boš videla, da je pa prehudo
pa obvesti pristojne organe.
Bojim se, da socialne službe naredijo najlažjo varianto, da imajo mir in
sicer odpeljejo otroke, kar pa ni vedno najbolj modro.
Koliko pa sta stari deklici, kaj je oče tudi tiho?

Mogoče pa je mati samo glasna 

[tiger]

Draga Toja,

hvala za odgovor.
Ne, mati ni samo glasna. Je groba in zadirčna, včasih lahko slišim le ton njenega glasu, včasih razločim besede in stavke, vedno je vse negativno, samo grajanje, očitki ipd. Kolikor razberem, se oče večinoma odzove z molkom ali tihim odgovorom, včasih poskuša deklici braniti, na koncu pa spet prevlada mamino krakanje (čeprav sem včeraj okoli polnoči zaslišala njegovo glasno kletvico; mogoče jo je imel že poln kufer in se je zadrl nazaj). Deklici sta osnovnošolki, ne vem, koliko sta točno stari. Saj se mi zdi grozno takole posegati v neko družino in še najbolje bi bilo, če bi otroka pustili pri očetu in bi morala iti mama na kakšno svetovanje ipd, ampak to pri nas pač ne obstaja (če sploh kje). Res mi je hudo za otroka, ki morata vsak dan prenašati tak stres in psihično maltretiranje (mogoče tudi fizično) in bosta skoraj gotovo imeli slabo samopodobo, pomanjkanje samozavesti in še kaj, če ne bosta na koncu celo sami prevzeli takega vedenja.

tiger

[Francka]

No, to vprašanje ni ravno za ta forum. To vprašanje je za strokovnjake.
Tudi na tem forumu imamo strokovnjakinjo-mogoče bi vprašanje obrnila nanjo?
Da sem jaz na tvojem mestu: ........hm.......... najraje ne bi bila.
A vseeno...........
Jaz bi verjetno poskušala navezati kakšen stik s puncama.
Glede na to, da se bojiš zanju, njuno dušo, psiho:  1/3 ali celo manj dobimo gensko, 1/3 okolje.
Bodi njuno okolje. To je največ kar lahko ti narediš. Vzgaja tudi okolje.
Jaz se ne bi upala ocenjevat koliko bolje bi jima bilo brez staršev.
Vseeno naredi kar zmoreš.

[Spiderwoman]

Prvo pometi pred svojim pragom.

[tiger]

Draga Spiderwoman,

najlepša hvala za odličen nasvet. Pred mojim pragom je odlično pometeno. Jaz se nad nikomer ne znašam in nikogar ne maltretiram.

Draga Francka,

spraševala sem za nasvet, kar pomeni, da ne vem, kam ali na koga naj se obrnem. Žal ne poznam nobenega strokovnjaka, ki bi mu lahko zastavila takšno vprašanje in tudi ne vem, kje na tem forumu je strokovnjakinja, ki jo omenjaš. Ravno zato sem prosila za nasvet.
Nikakor ne ocenjujem, koliko boljše bi jima bilo brez staršev, tega nisem nikjer napisala. Pravim pa, da se mi ne zdi pošteno, da odpeljejo otroke, kajti pomoči oz. prevzgoje je potrebna mama.
Vem, da na človeka vplivajo geni in okolje. Ženska, o kateri govorim, je imela sama verbalno in psihično nasilne starše, zdaj je takšna postala še sama. Na drugi strani pa imata deklici popustljivega in tihega očeta. Zdaj se pa pojdimo matematiko.


Zanimivo se mi zdi, ko o podobnih ali hujših primerih beremo v časopisih in se ljudi spodbuja, naj se ne pretvarjajo, da nič ne vidijo in nič ne slišijo, ker se pač nočejo vmešavati. No, vidim, da v praksi ljudje še vedno raje zarijejo glavo v pesek. Ali pa ti celo očitajo, da se brigaj zase.

Pa lep dan še naprej,
tiger

[toja]

Tiger, prav da si napisala, mogoče pa se le najde kdo
med nami, ki bo znal pravilno svetovat.
Lepo je, da ti ni vseeno za sosede!

[Suzy]

Mislim,da smo vse preveč brezbrižni do okolice in ljudi v kateri živimo in marsikaj
se dogaja za zaprtimi vrati sosedov,čeprav na vzven delujejo čist "normalno".
Tiger,tudi meni nebi bilo vseeno,če bi bila priča takšnemu zadiranju matere in bi poskušala biti čimbolj pozorna na dogajanje.
Jaz osebno bi napisala anonimno pismo in v njem mater opozorila na njeno vedenje.
Lp

[Francka]

O, Tigrica moja. Vidim, da nisi zadovoljna z nasveti.
Tudi prav. Želim ti le povedati, da ti bereš bolj napeto, kot je bilo napisano.
Jaz te zelo razumem, da je težko gledati tako krivico, vendar če se resnično poglobiš v situacijo ne moreš kaj veliko narediti. Lahko obvestiš odgovorne službe (ničesar ne bodo naredili, ker ne morejo otroka odvzeti materi), lahko ji napišeš pismo (moje mnenje: to je izredno neosebno in neodkrito. Kakšne rezultate je za pričakovati od nekega pisma? Potrtost, jezo... Nič pozitivnega, spodbudnega.) Lahko se nekako vmešaš. Moj predlog je vse kar mi pade na misel.
Situacija je vse prej kot lahka. Na forumu je kar nekaj bolj pametnih ljudi kot sem jaz in bodo naumili kaj pametnejšega. Moj nasvet je bil dan po premisleku in to je vse do česar sem prišla po mojih zmožnostih.
Ti pa bodi odprta za nasvete, če si že prosila zanje.
Vseeno vse pohvale. Premalo je ljudi, ki jim ni vseeno za okolico.

[ljubica]

Tiger, jaz imam pa izkušnje, ko je socialna služba pri takem ravnanju staršev prišla le na obisk in pogovor, pa so se stvari potem umirile. Starši so malo stisnili rep med noge in otroci živijo bolj mirno. Zato lahko vseeno probaš, kajti kar takoj se pa otroke ne vzame staršem.
Pogumno!

[Ventilator]

Glede na to, da se bojiš zanju, njuno dušo, psiho:  1/3 ali celo manj dobimo gensko, 1/3 okolje.

In kaj 1/3 pride iz zraka? Ne bi rad začenjal nove debate, samo tu bi pa rad razčistil, da ni jasnega odgovora, kakšen je vpliv genov/okolja (tretjega vpliva ni): različen delež za različne lastnosti za različne ljudi v različnem okolju.

tiger: tebi pa svetujem, da ukrepaš, tako ali drugače, zgubiti nimaš kaj (sploh če to narediš anonimno)

[matheu__]

meni pa to ni všeč; se vtikat v tuje posle. Če bi opazil da se dogaja nasilništvo bi reagiral, če se baba samo neki dere in zadira pa absolutno ne. Mulcev se ne sme tepst, da bi pa moral pazit da ne povzdignem glasu, ker mi bo v nasprotnem primeru ena občutljiva soseda naprtila socialno nad glavo, to bi se mi pa zazdelo za malo. Kljub temu, da se med štirimi stenami stanovanj in hiš dogajajo krute in neopravičljive stvari, stojim 100% za pravico do zasebnosti.
Tako da tiger, jst ti predlagam, da si kupiš žaluzije al pa boljšo izolacijo 

[Ventilator]

Večina bi rekla, da je pravica do varnosti nad pravico do zasebnosti, sploh v omenjenem primeru. Morda pa bi se bilo dobro najprej z možem pogovoriti, da vidiš, kako on gleda na zadevo ...

[matheu__]

Večina bi rekla, da je pravica do varnosti nad pravico do zasebnosti

Patriot act! 

Večina se vedno moti, ventilator   

[mina]

Bojim se, da socialne službe naredijo najlažjo varianto, da imajo mir

To je popolnoma res. Sedaj imam sama posla z njimi, zadeva je sicer drugačna, a naredili niso še nič. September je tu, oni pa...na dopustu...

Ne vem, kaj bi jaz naredila. Mogoče bi materi rekla naj govori malo tišje in se manj dere....ker pač tebe moti. Da boš sicer ukrepala pri pristojnih. Pa bi jim morda kdaj pošlji policiste, če se dere bolj pozno.
To so res delikatne zadeve, pametnega nasveta skorajda ni.
Moj sosed ima podoben način komuniciranja. Ko odpre usta, se mi zatrese stanovanje. Kaj sem naredila? Snela s kolesa trobljo in vsakokrat, ko se zadere (največkrat na ženo, ne na otroka) po 22. uri, veselo zatrobim. Že ve zakaj. Stanje se je dokaj umirilo.

tiger: tebi pa svetujem, da ukrepaš, tako ali drugače, zgubiti nimaš kaj (sploh če to narediš anonimno)

Ja, tako. Anonimno. Enkrat, dvakrat, trikrat...bo že kdo kaj naredil.

Tako da tiger, jst ti predlagam, da si kupiš žaluzije al pa boljšo izolacijo

Nimam besed...Želim ti samo, da bi ti kdaj potreboval pomoč in da bi vsi tvoji sosedje imeli "boljšo izolacijo". Zamisli se malo. In sram naj te bo. Psihične zlorabe so največkrat hujše od tepežkanja. O tem bi imel tu gor marsikdo kaj za povedat.

[Spiderwoman]

Draga Spiderwoman,

najlepša hvala za odličen nasvet. Pred mojim pragom je odlično pometeno. Jaz se nad nikomer ne znašam in nikogar ne maltretiram.

Ah ja, ni poanta v neznašanju in nemaltretiranju. Poglej, vsak izmed nas drugače vidi in interpretira dogodke. Opisala si samo pogled iz tvojega zornega kota. Si se pogovarjala o tem s kakšnim drugim sosedom? Ker mogoče si narobe razlagaš dogajanje pri sosedih.

Mogoče pa si ga prav.

Kakor sklepam iz tvojega prvega posta, si izjemno občutljiva na odnos med materjo in hčerjo (povzemanje vzorcev, deklice, ki niso za mame nikoli dovolj dobre...)...si prepričana, da nisi preveč pristanska pri sojenju?

[Soncnica]

Kakšen odnos pa imaš s to družino? Se pogovarjate, samo pozdravite, ignorirate?
Vmešavati ali ne vmešavati ...
Jaz bi verjetno poslala (anonimno) pismo socialni. Če ne bi bilo odziva, pa verjetno policijo, če bi kdaj ropotali ponoči po deseti uri.

Res pa je, da nisem bila v podobni situaciji, ko bi bili vpleteni otroci.

lp, soncnica

PS: tista ideja s trobljo mi je pa všeč! Prvo sem pomislila na treniranje psa.
Važno da pomaga. 

[Spiderwoman]

Anonimk noben resno ne jemlje.

[mina]

Anonimk noben resno ne jemlje.

Ne bi rekla.

[trzinka]

Težko je takole z okna oceniti ali gre dejansko za psihično maltretiranje. V kolikor družina v glavnem deluje zadovoljno in so izbruhi mame morda samo nemoč ali slaba volja, ali pa morda tudi trma otrok (ne vem koliko so stari), potem je mogoče prezgodaj odreagirati in soditi kaj se tu sploh dogaja.

Preden se karkoli ukrepa, se je treba dobro pozanimati o dejanskem stanju. Vsakakor bi tudi mene bolel srček, če bi takole poslušala večkrat na dan. Če je to občasno, pa ne vidim vzroka, zakaj bi nekdo posegal v družinske razmere.

Če si res 100% prepričana, da se tam dogajajo čudne stvari, nebi bilo slabo koga obvestiti. Kako bodo pa pristojni organi na tole odreagirali je pa lahko nova zgodba.