Moj oče umira

[white angel]

Leto in pol je minilo odkar sem skočla iz osmega nadstropja
Naučila sem se na novo hodit,še zdaj imam zaradi stisnjenega živca celodnevne bolečine (prvi problem)

Celo življenje sem se "šlepala" na hrbtu drugih.Bivši partner je preživljal mene in hčerko,zdaj za vse bolj kot ne skrbi moj ata (drugi problem)

Strah me je živeti sama.Imam prečudovito,zdravo,navihano hčerko,ki bi mi morala dati energijo in voljo da se spravim na samostojne noge.

Očetu so pred petimi leti napovedali 4-5 let življenja (star je 62) in zdaj se mu je stanje poslabšalo (rak na prostati),začelo ga je bolet...rak se prestavlja na kosti

Strah me je...nisem samostojna...na kom se bom pol šlepala
Sem invalid...sicer še čakam na ocenitev...stara sem 25 let...samohranilka...
Kako naprej...
Zdaj ko je očetu slabe ne spim...ne spim že 14 dni
Ponoči bluzim po računalniku,gledam filme,čez dan se prestavljam iz enga konca hiše v drugega...nč več me ne veseli...nč več nima smisla

In potem ko hočem kam it,mi ata očita na tak način kao js sem bolan,ti pa okol laufaš in "zahteva" vso mojo pozornost
Sam mene ima...nima prijateljev...nikamor ne gre,čist cele dneve je doma
In pol si namislim da grem k prijatelju na kavo in me ni 3 ure.Panika...
Nikoli nisem imela priložnosti (al si je nisem ustvarla) odločat o svojem življenju
Prej je odločal partner,zdaj oče

Sem pa za milimeter napredovala...drug teden dobim avto...svoj avto...moj avto!!!
Vsaj za vsakih 5 minut mi ne bo treba avta fehtat

Js ne vem,al naj bom skos doma pa naj gledam in tolažim očeta,ki je vsak dan bol potolčen
Sama mam za sabo leto in pol bolnic,od tega 4 mesece psihiatrije v Mb
Več kot očitno je,da rabim neki da se zamotim...preprosto ne morem gledat,kako je oče pasiven
Meni govori naj se postavim na svoje noge,po drugi strani pa me zatolče pri vsaki moji odločitvi
Kaj zdaj!?!

Al sem grozna oseba js
Mam hčerko ampak misel na samomor je prisotna vsak dan
Vsaka moja misel se konča...saj bo vse dobro...saj enkrat mi bo uspelo...boli me k.... za vse
In pol pride slaba vest...

Eh...brezveze
Že to da sem sem pisala...ker itak nič nima ne repa ne glave
Meni se meša

[toja]

Zmaajč!

Pravkar sem prebrala še tole tvojo zgodbo, poglej vem , da ti je hudo, ne bodi tako črnogleda, poglej starejši ljudje so pač takšni, sploh moški.
Vem, da ti je hudo zarad očeta, njega boli in je agresiven, to daje naprej in tarča vsega tega si ti.
Mogoče pa le ne bo tako hudo, saj pri starejših ljudeh gre to zelo počasi naprej.

Majči, poznam tvojo zgodbo, vem kaj se ti je zgodilo, samo poglej dobila si drugo priložnost, daj obdrži jo, deli jo s hčerkico, ki te potrebuje, ne misli na slabe stvari.
Vem, da si imela in verjetno še imaš hude bolečine, zdaj pa še tole, ni prijetno.
Ti si zelo močna oseba, kaj vse si pretrpela, dala skozi, da si danes tukaj z nami, kupila si boš avto, bodi vesela, da si se izvlekla , da imaš hčerkico, da ima tvoja
hčerkica mamico in navsezadnje, da še imaš očeta.
Vem, da je hudo, hudo, mučno, vendar stoj mu ob strani, tako kot je on tebi.

Poglej, ko boš enkrat-nekoč res ostala sama, se bo že nekaj našlo, da boš lahko živela in vem, da boš postala šele  takrat ena še bolj močna oseba kot si zdaj.
Hčerka bo rastla ob tebi, ti pa boš vedela, da je to edino lepo ob tebi in edino tvoje kar imaš. Imaš prijatelje, ki ti bodo pomagali in ni izključeno, da si ne boš
našla tudi kakšnega prijatelja, ki te bo imel rad in te jemal takšno kot si ter ti pomagal.

Punca, vztrajaj, NE OBUPAJ!
Tukaj smo tudi mi, ki te podpiramo in vedi, da te ne bomo zapustili!
Slabe misli, takoj stran, dovolj si jih imela in veliko izkušnjo imaš za sabo.
Sprejmi svojo drugo priložnost, ki ti je bila dana, ne zavrzi je!

Nič se ti ne meša, samo v krizi si, v hudem strahu, ampak vedi tudi zate bo posijalo sonce!

[white angel]

toja 

Res je...mogla bi mu stat ob strani,tako kot je on meni
Js si ne predstavljam gledat mojega otroka v bolnici priključenega na aparate,ker ne diha sam
Res ni na mestu da se kregam z njim.Imam ga rada...ampak zdaj ko me najbol potrebuje js dajem sebe na prvo mesto
Preprosto ne morem jokat z njim in pika

[beli]

Zmajči, ko dobiš avto organiziraj kašen krajši izlet z očetom (če je možno peljati ga ven), da ne bo depresiven  med štirimi stenami.. in bo tudi on drugačen, bolj pozitiven, hkrati se boš pa ti počutila bolj koristno in izpopolnjeno... Posveti se očetu in hčerkici, hodite lahko na sprehode.., bodi malo pozitivna in se ti bo pozitiva vračala, potem se ti bodo tudi misli zbistrile.
Pa saj si samostojna, kupila si si avto.., korak po korak in bo. Spomni se, ko nisi mogla hoditi, si tudi obupavala.., ampak si se z voljo postavila dobesedno zopet na svoje noge 
Tako se boš v vseh stvareh, samo malo te je strah neznanega.. Verjamem da zmoreš in znaš.

Velko pozitivne energije ti želim

[white angel]

lani bi lahko šel za en teden zaston na morje...ni hotel
ko rečem da bi šli v toplice...noče
niti se ne upa kam daleč peljat,ker ima probleme z mehurjem (izgovor)

sploh ga ne bom vprašala če gremo kam,ker bo kompliciral do amena
on je tip človeka za katerega je vse nemogoče
zdaj je za njega konc sveta 

dans grem v Mb da se spet malo odklopim...vrjetno bom kar par dni ostala

[Aslan]

Zmaajč vsekakor potrebuješ tudi čas samo zase.
Vzemi si ga brez slabe vesti.

Očetu pomagaj pri opravilih, ki so nujna.
Bodi mu tudi na razpolago za pogovor, družbo.
Ni pa to vsak dan 24/7.

Objem in drži se ....
Življenje ti je 1x že pokazalo da te na da kar tako.
Imeš SEBE , imaš hčerko in pogum imaš tudi.
Počasi si boš ustvarila svoj stabilen svet, od nikogar ne boš rabila bit odvisna.

 

[Suzy]

Tudi jaz sem mnenja Zmaajč,da si vsakdo zasluži nekaj časa zase.
Tako,da vzami si ga in to res brez slabega občutka,ter se imej lepo takrat.

[white angel]

 

ampak pol mi pa po telefonu govori na tak način kako je sam
zadnjič ga en dan nisem poklicala in je pol rekel sam tolk pokličem da veš da sem še živ
sej mogoče ni mislu nič slabega ampak za božjo voljo,daj mi malo dihat

[migvel]

zmaajč

hude preiskusnje zate in za oceta  se ti dogajajo.
Ko sama nisi zmogla vec prenasat bremen ti je oce stal ob strani te spodbujal
Zdaj si mocnesa imas nagajivo hcerko, ki te rabi in tudi ti rabis nekaj zase.
Uskladi in postavi mejo. Oce je hudo bolan, izgublja voljo, postaja apaticen,
bolecine so hude in trpi. V maju je umru svak za enako diagnozo.
To prizadene celotno druzino, gledat kako trpi najblizji. Veliko energije bos potrebovala
bos vidla bo ze nekako ni ti lahko.

[trzinka]

zmajč

očeta je strah, strah smrti, strah kako bo s teboj in tvojo hčerko. Strah ga je ostati samega, ker se boji, da se bo tisti trenutek kaj zgodilo in želi, da si ob njem. Hkrati pa izgublja voljo, postaja depresiven zaradi tega strahu.
Njemu je težko, svojcem še težje. Čeprav se trudiš bo trmast. Probaj ga prisiliti, da gre vsaj malo s teboj ven. Kar ukaži mu na malo bolj prijeten način, z mešanico humorja. Obrni njegove negativne besede.
Sama poskušam s svojim očetom enako. Jih ima že skoraj 91. Samo kaj ko ne sliši in ne vidi in je to dodatna težava, pa še za vsako besedico je takoj užaljen in jo obrne.
Popolnoma te razumem, ampak tvoj oče je kljub temu mlajši 30 let od mojega, mogoče mu poskušaš polepšati še kakšen dan, teden, mesec, morda tudi leto.

Želim ti kljub temu veliko lepih dni in trenutkov s tvojimi dragimi

[moonica]

po vsem prebranem sklepam, da bežiš od težav ... k fantu, stran ... ampak slej ko prej se boš morala z njimi soočit

moj predlog: začni raje zdaj

[morskival]

Zmajč, še daleč ti ni lahko.
Verjamem, da boš zmogla.  Tvoja hčera te potrebuje, potrebuje te tudi oče. Pa na koncu koncev, bi ti tudi nekoga potrebovala, da bi ti stal ob strani

Vem, lahko je nam govorit.
Človek pa premore veliko več, kot si mislimo 
Drži se in nam poročaj.
Stojimo ti ob strani 

[Slavka]

Zmaajč, podobno sem se počutila tudi jaz, ob bolezni moje mami.Hočeš ali nočeš, starši se v svojem strahu in nemoči zatekajo k svojim otrokom po pomoč.Vem, da je to stanje zelo izčrpujoče, da ti pije življensko energijo, da ti je hudo, ko veš da je oče zelo bolan in ni več veliko življenja pred njim...vse to vpliva na tvoje počutje. Jaz sem po mamini smrti padla v depresijo in začeli so se mi panični napadi...do takrat se nisem zavedala koliko strahu in žalosti je bilo v meni...saj sem vse skupaj potisnila v podzavest in prekrila s skrbjo in energijo za mami.
Najboljše je, da situacijo sprejmeš tako kot je....da pa se ne boš preveč izčrpala moraš zagotovo storiti tudi kaj zase in za svojo hčerkico...tudi umik k svojemu fantu za kakšno urico ali dve...pa klepet s prijateljico na kavici...vse to ti bo dalo novo energijo za spopadanje z umiranjem tvojega očeta.
Situacija je zagotovo težka...vendar tudi nekateri med nami smo se soočali s tem...in se iz vsega še kaj naučili...predvsem o ljubezni in minljivosti...

[white angel]

evo me...
no zdaj sem "ušla" k fantu
pa tudi on pravi da se naj raje očetu posvetim očetu
pa to ni samo pobeg...rada mam fanta in tako združim prijetno s koristnim ("pobeg")

je pa oče zdaj nekak sprejel dejstvo,da mu tu pa tam pobegnem,čeprav ga z malenkostmi ne mučim

hvala vsem a odgovore

po vsem prebranem sklepam, da bežiš od težav ... k fantu, stran ... ampak slej ko prej se boš morala z njimi soočit

moj predlog: začni raje zdaj

maš čist prav...tole bo treba slej ko prej razčistit
z vseljem mu stojim ob strani

[beli]

Zmajč, oče je v stiski in (oprosti) ti ne zaupa, strah ga je, da se ti zopet  kaj ne zgodi..., poleg tega te pogreša, če te ni par uric kaj šele če te ni par dni... in samo tuhta kje si in kaj je stabo...

Zato se trudi okoli njega, ter mu vlivaj, čimveč zaupanja.., ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji, pa se bo tudi on bolje-bolj zaupljivo obnašal do tebe..

Da se moraš pa malo tudi ti "odklopit", je pa čisto razumljivo, samo moraš najti pravo pot med družino in privatnim življenjem.

[nebesno modra]

Ojla zmaajč !

Obrni se po pomoč, najbolje kar na več strani, v zvezi z očetom in njegovim umiranjem pa na društvo hospic http://www.drustvo-hospic.si/htm/hospic.htm in jih zaprosi za pomoč. Sigurno, da skrb za človeka, ki umira ni mala malca, ti imaš tukaj še nujno skrb sama zase in seveda za hčerko.

By the way, boš prišla kaj na skupino za samopomoč v mb? Dobrodošla vsekakor, tudi sicer me lahko kontaktiraš na zs...

Čuvaj se,

[white angel]

Rada bi prišla na kakšno skupino 
Vam pišem na zs...

Je pa oče zadnja 2 tedna boljše volje.Pravzaprav je od danes do jutri spremenil obnašanje.
Se pa zadnje 3 dni z mano dogaja nekaj čudnega.Zvečer zaspim pri prižganem ventilatorju in ker je očeta motil je prišel v sobo,da zmanjša jakost.Js sem se ga tako ustrašla da sem začela kričat in sem v trenutku zašvicala.Potem sem očeta celo noč klicala,češ da se podira hiša.Js sem slišala neko ropotanje...kot da bi se nekaj podiralo.
Včeraj sem bila sama doma.Sedela sem pred hišo in brala knjigo.Bila me je taka groza...strah me je blo ker so avti (živim ob glavni cesti) povzročali tak hrup.Ves čas se mi zdi,da me nekdo gleda in zasleduje.
Danes ponoči pa sem se spet ustrašla očeta...je prišel v sobo in rekel da sem ga klicala...pa sploh nisem vedla.
Sem mislna no ja...do konca se mi je zrolalo...
Jutri grem k svoji psihiatrinji...upam da si bo vzela neki časa da mi vsaj malo pove kaj za vraga je zdaj to.
(rekla je,da če bo kdaj kriza,lahko kadarkoli pokličem ali pridem na pregled)

[nebesno modra]

oJLA zmajčč !

Zgleda, da stres dela svoje. Vsekakor si poišči pomoč, poleg psihiatrinje bi bila dobra še kaka terapija, skupina za samopomoč....

Drugače sem ti pa pisala na zs, čuvaj se