živjo!
zadnje pol leta samo spim, ne jem, če se učim, si nič ne zapomnem in zaradi tega mi je uspeh padel. vsak dan, ko pridem iz šole jočem brez razloga in potem spim... ko mati prede domov kriči na mene in jaz spet jočem
bila sem že pri psihijatru, bilo je grozno. večkrat sem morala ponoviti eno stvar, kot da me sploh ne posluša. jokala sem cel dan. mati vedno bolj kriči na mene. babica mi vsak dan govori, da sem neumna in da mi nikoli ne bo nič uspelo. verjamem ji. mati sem predlagala, da bi poskusila z antidepresivi ampak me ne posluša.
želim si končati življenje ne vidim več smisla....
upam, da vam nisem vzela preveč časa
Babica je verjetno mama tvoje mame, če sem prav razumela? To so vzorci, ki so se prenesli na tvojo mamo. Ker je očitno tudi tvoja babica poniževala tvojo mamo. In mama se je to naučila in prenesla nate. Ker ni nobena poznala ljubezni.
Če si bila pri psihiatru, vprašajo te večkrat, da lahko razvozlajo stvari. Nič spornega. Ko se bo mati začela naslednjič dreti nate ali pa ti bo babica povedala spet kakšne neumestne, poskušaj reči Tudi jaz te imam rada, pa ju objemi. Ti pa lepo poslušaj svojega psihiatra, saj ni potrebno za dovoljenje spraševati mamo, ker nisi mali otrok in se lahko že sama odločaš o svojem življenju.
Neumnostim pa ne verjemi, kot so, da ti nič ne bo uspelo. Ne daj se zmanipulirati, ker veš, da zmoreš! Če se ne moreš doma v miru učiti, pojdi do knjižnice in tam predelaj. Ko boš imela še zdravila, se ti bo vsaj tolko stabiliziralo, da boš lahko sebe prijela v roke in kaj iz sebe storila, ker to zmoreš, vendar, si v situaciji, ko se ti samo zdi, da ne zmoreš. Nič hudega. Spremeni, kar lahko spremeniš.
Zakaj pa tvoja mama sploh kriči nate, ji daš povod ali kar tako? Morda bi bilo fajn, če bi recimo opisala kakšno situacijo, kdaj se zgodi, ko začne kričati nate, da bi lažje svetovali, kako in kaj.
