Smrt moje dojenčice zaradi stigme!

[KDŽJI123]

Pozdravljena Ida,
sočustvujem s tabo in hudo mi je, da si preživljala vse to. Kaj vse mora človek prestati in živeti naprej................
Sama sem pred leti delala, kot zdravstveni delavec, ne sicer v vlogi zdravnika in tudi jaz imam zelo zelo slabo mnenje o marsikom izmed njih.  Tudi moja mami je umrla, zelo zgodaj in še danes sem prepričana da zaradi malomarnosti zdravnika. Pa pustimo zdaj mojo izkušnjo.

Tebi želim vse najlepše v bodoče in pozdravljam, da si kljub bolečini napisala vse to, kar si.

Drži se, pa javi se še kaj!

[Ida]

Pozdravljena Ida,
sočustvujem s tabo in hudo mi je, da si preživljala vse to. Kaj vse mora človek prestati in živeti naprej................
Sama sem pred leti delala, kot zdravstveni delavec, ne sicer v vlogi zdravnika in tudi jaz imam zelo zelo slabo mnenje o marsikom izmed njih.  Tudi moja mami je umrla, zelo zgodaj in še danes sem prepričana da zaradi malomarnosti zdravnika. Pa pustimo zdaj mojo izkušnjo.

Tebi želim vse najlepše v bodoče in pozdravljam, da si kljub bolečini napisala vse to, kar si.

Drži se, pa javi se še kaj!

Zelo žal mi je, da si izgubila mami.Nihče ti je ne more nadomestiti.Vse neizživeto z njo ostaja skrito v tihi žalosti in hrepenenju po ponovnem snidenju.
Verjamem, da je tvoja mami s teboj, ravno tako, kot verjamem, da je moja punčka z menoj in čas nekaterih ran nikoli ne zaceli, jih pa spremeni tako, da se v naši notranjosti dvignemo za kakšno stopnjo višje.
Verjamem, da si iz prve roke lahko precej dobro uvidela vso širino zdravniške malomarnosti, ki jo pacienti plačujemo, ker si jo oni lahko privoščijo nekaznovano.
Osebno ti tudi verjamem, da je tvoja mami prav lahko umrla tudi zaradi zdravniške nestrokovnosti.

Hvala ti za tvojo podporo in vse dobro v življenju ti želim!

[KDŽJI123]

Hvala Ida za vrstice, ki si mi jih namenila. 
Tako zelo lepo in resnično si napisala......

Drži se 

[Suzy]

Pozdravljena IDA!!! 

    Hudo mi je ob izgubi tvoje dojenčice in vsa ta tvoja žalostna zgodba me je globoko pretresla.
Šok,ki si ga doživela je na tebi pustil globoko rano in žalost,ki te spremlja ob izgubi otroka ni lahka saj
s seboj nosiš mnoga neprijetna čustvena doživetja.
Izgubila si upanje,sanje,materinska pričakovanja.....in naenkrat se, je vse razblinilo, vse to zaradi nestrokovnosti zdravnikov.
Rada bi ti napisala kaj optimističnega a vem,da ti ne bo nič lažje.
Izgubiti otroka je kakor,da bi izgubila del sebe,ki ga želiš nazaj.Doživela si najbolj bolečo izkušnjo življenja
in ta bolečina se ne da primerjati z ničemer hujšim.
Pomembno se je odpreti, se pogovarjati z ljudmi in jokati, ko čutiš to potrebo. Če si dovoliš občutiti in izraziti svoja čustva, bodo postopoma izzvenela in spomin na dojenčico, ki si jo izgubila, ne bo več tako boleč.Vsekakor je pa treba dati času čas,kajti proces žalovanja je dogotrajen in se ga z njim ne da tako
lahko spoprijet.
Skratka draga Ida, vesela sem,da si podelila svojo zgodbo z nami,postala del nas,ki ti VSI,prav vsi želimo
s svojimi posti vsaj mičkeno omiliti tvojo bolečino in kot vsi,ti tudi jaz želim vse dobro v življenju.
Lp Suzy!!


   

[morskival]

Ida, lepo, da z nami deliš tole žalostno izkušnjo.
Tudi sama sem že marsikaj doživela in preživela. Človek je eno čudno bitje, ki zmore veliko, čeprav si včasih želimo, da ne bi bilo temu tako.
Sama sem morala narediti abortus, tako mi je pametno svetovala moja ginekologinja.
Imam težave s ščitnico. Kasneje me je enkorinologinja vprašala, zakaj sem to storila?
Hecno, ne?
Mogoče se je to moralo zgoditi
Drži se in čim bolj pozitivno razmišljaj

[Ida]

Pozdravljeni Suzy in morskival

Obema se iz srca zahvaljujem za sočutne besede.Mene rešuje vera v Boga! Ker z vero v Boga dobivam tudi notranjo moč, da grem naprej in verjamem, da je moj angelček ves čas z menoj.
Bila je tako nežna, tako zelo, zelo nežna punčka. Nikdar me ni premočno brcnila, ko sem jo v mislih poklicala, pač pa se je vedno tako lepo odzvala.Z nežno mehkobo, ki je ne bom nikdar pozabila.
verjamem, da se bova še nekoč našli, jaz in ona. V drugem času na drugem kraju.
Moram pa povedati, da me je v borih sedmih mesecih ta srček močno spremenil.
Že v teh sedmih mesecih mi je podarila morje brezmejne ljubezni, ki jo ves čas nosim seboj.

Lp.

[Onix]

Ida, res mi je žal za te res težke življenske izkušnje . Upam, da se boš pobrala    . Tudi jaz vrjamem, da se boš z njo spet srečala po tem življenju! Drži se še naprej.

[Star]

In zdaj lahko z gotovostjo trdim, da ni le en Bor Nekrep, ki je umrl po nemarnosti zdravnikov, pač pa jih je mnogo več, kot si mislite! Ljudje so tiho, ker niti s tožbami se nič ne doseže proti drhali v belem!

O ja, dosežejo, dosežejo, ampak samo tisti, ki ukrepajo. Če ne boš ukrepala, pa ne boš nič dosegla, ali ni to jasno ?

Definitivno se strinjam. Sem ena izmed teh, ko sem dosegla.

[Ida]

Hvala Onix.

[Suzy]

Kako kaj Ida?
Nič se ne oglasiš,a si vsaj dobro?
Lep dan in lep pozdrav!!

[white angel]

tudi mene zanima kako si kaj Ida
in moje iskreno sožalje ob izgubi

[Ida]

Pozdravljene!

Zadnje mesece sem se posvetila ustvarjalnemu delu, ki je tudi obrodilo sadove. Zdaj pa sem nekako čudno nerazpoložena. Sem na antidepresivih Zoloft in na polovički soliana, vendar imam občutek naveličanosti in na trenutke si želim umreti čimprej. Iti iz tega sveta. Partner je veliko odsoten in sem veliko sama, potem pa samo razmišljam o vsem mogočem. Po pravici povedano imam krizo. Upira se mi to življenje, ker je v njem toliko hudega in krutega, upirajo se mi novi stiki z ljudmi, ker me običajno sploh ne razumejo. Sem precej samosvoja in zato z ljudmi pogostokrat ne najdem skupnega jezika. Ponavadi se jim samo razdajam, jaz pa ostanem brez tiste duhovne hrane, ki bi jo potrebovala.Ne gre zato, da ne maram ljudi, gre zato, da sem z svojim pogledom na življenje z svojimi izkušnjami in doživljanjem zelo osamljena in samotna.Še partner me mnogokrat ne razume. Tako je. S tem živim.

Lep pozdrav

[Suzy]

Draga Ida pozdravček in en topel objem!!
Razpoloženje nam mnogokrat niha,pa pride kriza in z njo nevšečnosti a se ne smemo vdat in
obupat.
Jaz te popolnoma razumem,saj tudi sama včasih tko razmišljam,vendar se da krizo preživet le malo
več volje pa kak pogovor z nekom,ki ti je blizu je potreben in gre življenje naprej.
Preveč dobrih stvari te še čaka na poti,da bi razmišljala tko črno,čeprav trenutno vidiš vse črno.
Življenje zna bit tudi mavrično le želeti si je treba in pozitivno razmišljat.
Želim ti vse dobro,piši ko te zgrabi kriza saj smo tukaj,ki te podpiramo in popolnoma razumemo.
Objem od Suzy

[nebesno modra]

Ojla ida !

Tudi jaz te pogream in se sprašujem kaj počneš, kako si. Zadnji dneviso bili naporni, temačni, deževni, pa še prazna luna...In nihanja so vedno, kot pravi Suzy.

Nič čudnega ni, če še vedno žaluješ zaradi izgube, ki si jo utrpela, pa zraven še vse druge reči, ki so se zgodile pa se ne bi smele zgoditi... Držim pesti zate, da preživiš in nekoč spet zaživiš, čeprav priznam, da sploh ne morem vedeti kako težko ti je.

Čuvaj se

[Ida]

Hvala obema za tolažbo.
Moram reči, da se zavedam, da nisem samo jaz v težkem položaju. Veliko ljudi trpi. Veliko ženskam se dogaja tudi nasilje. Vsaki peti v Sloveniji, vsaka sedma je posiljena. Samomorilnosti je ogromno, stiske in tesnobe spremljajo marsikatero žensko.

Bolj ali manj sem se sprijaznila s tem, da za večino nikdar ne bo posijalo sonce do te mere, da bi bili srečni. Zadovoljni tu in tam mogoče, srečni pa redki.
Moja punčka je vsaj odrešena. S tem se tolažim, ker ta svet je krut svet in tu je veliko bolečine. Vsi trpimo, le, da eni malo bolj, kot drugi. Koliko ljudi je na cesti, brez službe in nimajo kaj dat jesti svojim otrokom. Hodijo na rdeči križ ali Karitas po pomoč.
Pa si niso tega zaslužili!

Vse mineva in enkrat bo vse mimo, dokler pa še traja se borim, kot vem in znam.

Preveč hudega se zgodi vsak dan, da bi človek verjel v srečo. Preveč nedolžnih žrtev je.

Lepo se imejta in 

[Suzy]

Ojla Ida!!!

Zelo lepo si napisala o tem,koliko ljudi preživlja takšne in drugačne stiske in dam ti prav,da nekaterim
ne posije sonce do te mere,da bi lahko bili srečni.
Sreča je vedeti kaj hočeš in česar nočeš. Sreča je čutiti duševni mir in radost do življenja. Sreča je, da zvečer komaj čakaš, da bo spet jutro, ker boš lahko počel toliko zanimivih stvari. Sreča je dosegati zastavljene cilje in živeti v skladu s svojimi najvišjimi vrednotami,.... Sreča je živeti  ,...in je relativnega pomena, vsak jo pa lahko doživlja na drugačen način.
Vsekakor je pa veliko lažje pisat,govorit,sanjat,...o njej,kot pa jo resnično doživet in občutit.
Vsak pa se trudi po svojih močeh,da ujame vsaj delček NJE, kljub vsem težavam,moram,tegobam,nesrečam,..v našem življenju.
Ida želim ti vse dobro,čim manj slabih trenutkov ter več sončka v srčku!!!

Piši kaj!!Topel objem in pozdrav od Suzy!!!

[nebesno modra]

Pozdravljena ida !

Res je sicer, da tudi drugi trpijo, vendar to niti za trohico ne odtehta Tvoje izgube, bolečine, jeze, občutka krivice, ki se ti je zgodila...In o tem kako globoka je tvoja izguba sploh ne upam doumnevat, ker se mi zdi velika, ogromna..., sama pa nimam te izkušnje.

Vsekakor sočustvujem s teboj in ti želim odprtih poti naprej. lp

[veselarozica]

Pozdravljena Ida,

prebrala sem tvojo zgodbo in solze so mi lile zate in za tvojo punčko. Tudi sama sem mati dveh otrok, najmlajšo sem rodila letos marca in si ne znam predstavljati tvoje bolečine. Žal mi je zate, za tvojo punčko, ki ni imela priložnosti ... iz srca ti želim vse dobro in ti pošiljam lepe misli kjerkoli že si.

Iz tvojih besed sem začutila, da si oseba, ki je zmožna dati veliko ljubezni, zato ne obupaj, poskusi še enkrat.

Drži se, če potrebuješ kak pogovor pa se mi javi, z veseljem si bom vzela čas!

Topel objem v tem deževnem dnevu ...

[dragica]

groza, no....ida, en velik objem...izdrži....stigma, ja, ta pa je še ogromna..en banalen primer iz moje prakse....veš, ida, imam 5 otrok...s težavami psihe že leta...sem tri donosila tudi z občasno pomočjo kemije..ad je sem ukinila, ker sem pač sama sprejela tako odločitev, s tem, da po porodu začnem takoj z njimi...in ko sem vsakič v bolnici povedala, da kot prvo, nimam mleka, kot že pri tavečjih dveh ne, kot drugo, ne bom dojila zaradi jemanja ad, so me skor vsi  postrani gledali....tudi sem na hodniku slišala sestre, ki so se pogovarjale o  oni, k ma psihozo ..in noče  dojit....v glavnem, so otroci zrasli na umetnem mleku..sem pa šla zaradi bul na prsih na uz, pa me zdravnik vpraša, kako sem futrala otroke..pa pravim, ja , dojila ravno nisem..in mi dr. pove, da jih tudi nimam s čim , ker tako malo mlečnih žlez on še v celi svoji praksi ni videl...
to je bilo zdaj malo iz konteksta...hočem ti samo povedat, da bodi hvaležna za podporo partnerja..in ne vrzi puške v koruzo, kar se otročka tiče...ne, resno....saj ni samo ena bolnica, samo en ginekolog, samo en porodničar...vsepovsod so tisti, ki na žalost delajo samo za denar, in pa oni, ki delajo tudi z dušo...mojemu osebnemu zdravniku bi pihala tam, kamor stopi...prav tako psihiatrinji, ki je na žalost že v pokoju...
tam zgoraj pa...sigurno je mala dušica kje blizu mojega moža, ki je blazno rad imel otročke....
drži se, ida

[majč]

wtf? ajej Ida, zelo mi je žal!

Ne morem verjet, ma a so pihnjeni ti ginekologi; a nimajo osonvnega znanja s področja psihiatrije, saj sp prvo opravili študij splošne medicine. kako te lahko pošlje domov? samo zato, ker se sama nečemu ne počuti kos.

Zdaj, kaj točno bi bilo sicer, ne vemo. Ali bi bila punčka dovolj močna, da bi preživela, mislim. Ampak tako njihovo ravnanje je pa nesprejemljivo; da se zate ne zavzamejo. Vidiš, ravno vsem ne gre vsega govort. Ne štekajo nič. pišuka pa dohtarji so.

Ida, drži se!

Pogumno naprej!

maja