Smrt moje dojenčice zaradi stigme!

[martinca]

Ja kaj je pa zdaj to, a je tvoja shizoafektivna motnja na vrhuncu     Saj si me čist narobe razumela!

 Ida, jaz sem popolnoma na tvoji strani in nič nisem ena od "njih" - poleg tega imam tud sama slabe izkušnje z njimi zaradi predoziranja z antipsihotiki v mladosti (po poskusu samomora, pri 14).

Svet ni črno-bel in je po moje marsikdo od "belih" na tvoji strani in ti verjame.  Saj so tudi v primeru Kaničeve posamični zdravniki pisali protestne note zdravniški zbornici in izstopali iz njihovih društev itd. Torej niso vsi isti, vidiš. Ne glede kaj si kdo domišlja.

Vendar :  treba pa je malomarnost zdravnice pri delu prijaviti in dokazati. To je vse, kar sem jaz hotela povedat, vsaj jaz bi se na tvojem mestu borila, nič se ne bi pustila. Nikoli.

Če pa pristajaš na take stvari, potem pa se vse take stvari pod preprogo zametujejo. In na TA NAČIN  slab odnos do psihiatričnih bolnikov ostala še dalje družbeno opravičljiv, (češ saj so itak nori, nič ne naredijo, kar tiho so!!)  ...  Tega ne bi bilo v primeru akcije. 
 

[toja]

Ida

Verjamem, da ti je zelo hudo, prav je, da si vse to napisala
na ta forum, vem, da je ta trenutek v tebi ena ogromna bolečina
in veliko nezaupanje.

Vendar pa ti moram odgovoriti, vsi ki smo se oglasili v zvezi s tvojo
težavo smo tu na forumu, ker SEM spadamo in nihče od nas ne nosi bele
halje.
Verjemi tudi mi smo že naleteli na takšne ali drugačne težave, vendar
nas pa ni sram, če komu svetujemo, stvar posameznika pa je, če nasvet sprejme!

Verjamem, da je tvoj zadnji stavek napisan v veliki žalosti, zato ti ne zamerim!

Martinca je želela samo svetovat, nič hudega ni mislila s tem!
Tudi ona je med nami in tudi ona je tu zaradi svojih problemov!

Prosim pomiri se in ne zameri, vse je bilo dobronamerno!!!!

[martinca]

Žal je moje mnenje glede vsega povsem nasprotno vašim upom, čeravno bi rada, da bi bilo drugače.

Glede primera bullmastifov pa, kot vidite ni bilo nobenega epiloga, ki bi prinesel kakšno zadoščenje ljudem, niti psom!

Pa lp

To pa res, jaz sem optimist , verjamem v izboljšanje družbe in v pozitivne rezultate pri vztrajnosti.

(p.s Pri psih po mojem mnenju ni blo prit do zadoščenja, saj zaradi smrti storilca in žrtve logično da ne morejo nikomur soditi...  Toda Stanislav Meglič pa bo že dobil odškodnino od dediščine oz. zapuščine, včeraj je blo v časopisu : brani ga odvetnik Matoz, ta ne bo nikdar popustil  )

Kakorkoli že, draga Ida, ne vem kaj sem narobe rekla, ne kapiram nič, nisem te mislila prizadet in končujem pogovor. Lp 

[nebesno modra]

Draga Ida !

Globoko sožalje ob tvoji izgubi. Težko je najti prave besede, saj jih ni na tem svetu, ki bi ti lahko povrnile tisto kar si izgubila. Bolečina bi bila že tako neizmerna, poleg pa je še upravičena jeza, ker se je zgodilo nekaj kar bi se s pravilnim in pravočasnim ukrepanjem "strokovnjakov" lahko preprečilo. Zakaj to pravim- imam otroka, ki je nedonošenček in ga je ena prijazna zdravnica pravočasno rešila z urgentnim cr, ko mu je začel upadati srčni utrip, bila sem pa v bolnišnici pod nadzorom, ne da bi me še domov poslali, ko se je otrok vedno manj gibal. Dobro vem, da danes mogoče tega otroka ne bi bilo ob meni, če ne bi imela take sreče z  zdravnico, ki je bila hkrati tudi človek, saj je po pregledu ctg- ja prišla pome ob polnoči in rekla, da morava iti roditi. Nekateri zdravniki pa te žal pogledajo samo od vrat.

Hudo mi je, ker nisi imela moje sreče in vem, da je tvoja bolečina in jeza še kako upravičena. Menim, da ne bi smela molčati o tem, saj se ljudje potem lahko skrijejo. Takšno stigmatiziranje, da lahko celo izgubiš otroka zavoljo nekih predsodkov, mislim, človek sploh nima pravih besed, da bi lahko to obsodil, ker pa je vredno obsojanje, to njihovo obnašanje, res.

Razumem tudi to, da si nikoli več ne želiš sploh zanositi, saj nekaj podobnega sem doživljala sama, ko sem se soočala z možnostjo, da izgubim otroka- nikli več ne bi želela iti čez ta strah in negotovost ali bo ostal ali umrl...To so grozni občutki in v tem trenutku si tudi ne predstavljam, da bi lahko karkoli nadomestilo tvojo izgubo.

Ne vem kaj naj ti rečem glede iskanja pomoči, saj si tudi opravičeno izgubila zaupanje v ljudi, na podlagi konkretnih in mesenih izkušenj s pravimi mesarji. Bolečina in jeza ne bosta prešli čez noč, mogoče poskusiš s stikom s kakšno mamico, ki je utrpela podobno izgubo, ta bo še najbližje tvojemu občutenju izgube, morebiti kakšna skupina za samopomoč v tem smislu podobnih izgub kjer se lahko preprosto izpoveš vseh teh težkih momentov, ki si jih dala skozi.

http://med.over.net/forum5/list.php?101 , poglej še na ta forum, ki je namenjen staršem, ki so izgubili otroka.

Ne vem kako se boš poslovila od tega bitja, ki je živelo v tebi nekaj dragocenih mesecev in stkalo vez do tvojega srca in ne vem kako globoka in dolga bo tvoja bolečina, vsekakor pa sem v mislih s tabo in držim pesti na vso moč, da bi to izgubo pre-živela in živela naprej. Drži se in prosim napiši še kaj
 

[Nabc]

Ne boste verjeli, toda po smrti deklice so imeli v Polju že pripravljeno posteljo na zaprtem oddelku zame!

Saj ne morem verjet, kaj se dogaja v naši državi. To me spominja na film Changeling z Angelino Jolie v glavni vlogi. Tudi mojo duševno povsem zdravo mamo so hoteli poslat v Vojnik. Praksa nekdanje Juge? Se sploh zavedaš, kakšno srečo si imela, da si imela ob sebi partnerja, da se je postavil zate? Namreč če bi jim te uspelo zapret v Polje, bi bila tvoja usoda zapečatena. To je sramota, kaj se dogaja v deželi na sončni strani Alp.

[Ida]

Ja kaj je pa zdaj to, a je tvoja shizoafektivna motnja na vrhuncu     Saj si me čist narobe razumela!

 Ida, jaz sem popolnoma na tvoji strani in nič nisem ena od "njih" - poleg tega imam tud sama slabe izkušnje z njimi zaradi predoziranja z antipsihotiki v mladosti (po poskusu samomora, pri 14).

Svet ni črno-bel in je po moje marsikdo od "belih" na tvoji strani in ti verjame.  Saj so tudi v primeru Kaničeve posamični zdravniki pisali protestne note zdravniški zbornici in izstopali iz njihovih društev itd. Torej niso vsi isti, vidiš. Ne glede kaj si kdo domišlja.

Vendar :  treba pa je malomarnost zdravnice pri delu prijaviti in dokazati. To je vse, kar sem jaz hotela povedat, vsaj jaz bi se na tvojem mestu borila, nič se ne bi pustila. Nikoli.

Če pa pristajaš na take stvari, potem pa se vse take stvari pod preprogo zametujejo. In na TA NAČIN  slab odnos do psihiatričnih bolnikov ostala še dalje družbeno opravičljiv, (češ saj so itak nori, nič ne naredijo, kar tiho so!!)  ...  Tega ne bi bilo v primeru akcije. 
 

Hvala.Očitno sva se nesporazumeli. Veš, jaz dejansko nimam te moči, da bi se klatila po medijih širom po Sloveniji, tako, kot se Nekrepova! Priznam, nimam dovolj ljudi za seboj, samo še bolj bi me prizadelo vse skupaj! Če bi po takem boju, dobila punčko nazaj bi šla takoj! Tako pa vem, da mi je nihče več ne more vrniti!

[Ida]

Ida

Verjamem, da ti je zelo hudo, prav je, da si vse to napisala
na ta forum, vem, da je ta trenutek v tebi ena ogromna bolečina
in veliko nezaupanje.

Vendar pa ti moram odgovoriti, vsi ki smo se oglasili v zvezi s tvojo
težavo smo tu na forumu, ker SEM spadamo in nihče od nas ne nosi bele
halje.
Verjemi tudi mi smo že naleteli na takšne ali drugačne težave, vendar
nas pa ni sram, če komu svetujemo, stvar posameznika pa je, če nasvet sprejme!

Verjamem, da je tvoj zadnji stavek napisan v veliki žalosti, zato ti ne zamerim!

Martinca je želela samo svetovat, nič hudega ni mislila s tem!
Tudi ona je med nami in tudi ona je tu zaradi svojih problemov!

Prosim pomiri se in ne zameri, vse je bilo dobronamerno!!!!

Aha. Hvala. Prav.

[Ida]

Žal je moje mnenje glede vsega povsem nasprotno vašim upom, čeravno bi rada, da bi bilo drugače.

Glede primera bullmastifov pa, kot vidite ni bilo nobenega epiloga, ki bi prinesel kakšno zadoščenje ljudem, niti psom!

Pa lp

To pa res, jaz sem optimist , verjamem v izboljšanje družbe in v pozitivne rezultate pri vztrajnosti.

(p.s Pri psih po mojem mnenju ni blo prit do zadoščenja, saj zaradi smrti storilca in žrtve logično da ne morejo nikomur soditi...  Toda Stanislav Meglič pa bo že dobil odškodnino od dediščine oz. zapuščine, včeraj je blo v časopisu : brani ga odvetnik Matoz, ta ne bo nikdar popustil  )

Kakorkoli že, draga Ida, ne vem kaj sem narobe rekla, ne kapiram nič, nisem te mislila prizadet in končujem pogovor. Lp 

Še do danes ni pravih uradnih podatkov kaj se je tistega usodnega dne dogajalo pri Baričevičevih.
Vlada je vse pometla pod preprogo! Tako, da ne se slepiti preveč.

[Ida]

Draga Ida !

Globoko sožalje ob tvoji izgubi. Težko je najti prave besede, saj jih ni na tem svetu, ki bi ti lahko povrnile tisto kar si izgubila. Bolečina bi bila že tako neizmerna, poleg pa je še upravičena jeza, ker se je zgodilo nekaj kar bi se s pravilnim in pravočasnim ukrepanjem "strokovnjakov" lahko preprečilo. Zakaj to pravim- imam otroka, ki je nedonošenček in ga je ena prijazna zdravnica pravočasno rešila z urgentnim cr, ko mu je začel upadati srčni utrip, bila sem pa v bolnišnici pod nadzorom, ne da bi me še domov poslali, ko se je otrok vedno manj gibal. Dobro vem, da danes mogoče tega otroka ne bi bilo ob meni, če ne bi imela take sreče z  zdravnico, ki je bila hkrati tudi človek, saj je po pregledu ctg- ja prišla pome ob polnoči in rekla, da morava iti roditi. Nekateri zdravniki pa te žal pogledajo samo od vrat.

Hudo mi je, ker nisi imela moje sreče in vem, da je tvoja bolečina in jeza še kako upravičena. Menim, da ne bi smela molčati o tem, saj se ljudje potem lahko skrijejo. Takšno stigmatiziranje, da lahko celo izgubiš otroka zavoljo nekih predsodkov, mislim, človek sploh nima pravih besed, da bi lahko to obsodil, ker pa je vredno obsojanje, to njihovo obnašanje, res.

Razumem tudi to, da si nikoli več ne želiš sploh zanositi, saj nekaj podobnega sem doživljala sama, ko sem se soočala z možnostjo, da izgubim otroka- nikli več ne bi želela iti čez ta strah in negotovost ali bo ostal ali umrl...To so grozni občutki in v tem trenutku si tudi ne predstavljam, da bi lahko karkoli nadomestilo tvojo izgubo.

Ne vem kaj naj ti rečem glede iskanja pomoči, saj si tudi opravičeno izgubila zaupanje v ljudi, na podlagi konkretnih in mesenih izkušenj s pravimi mesarji. Bolečina in jeza ne bosta prešli čez noč, mogoče poskusiš s stikom s kakšno mamico, ki je utrpela podobno izgubo, ta bo še najbližje tvojemu občutenju izgube, morebiti kakšna skupina za samopomoč v tem smislu podobnih izgub kjer se lahko preprosto izpoveš vseh teh težkih momentov, ki si jih dala skozi.

http://med.over.net/forum5/list.php?101 , poglej še na ta forum, ki je namenjen staršem, ki so izgubili otroka.

Ne vem kako se boš poslovila od tega bitja, ki je živelo v tebi nekaj dragocenih mesecev in stkalo vez do tvojega srca in ne vem kako globoka in dolga bo tvoja bolečina, vsekakor pa sem v mislih s tabo in držim pesti na vso moč, da bi to izgubo pre-živela in živela naprej. Drži se in prosim napiši še kaj
 

Da, hudo je. In nikdar povsem ne bom prebolela te krivice, ki mi je bila storjena! Veseli se vsakega dneva, ko imaš živega svojega otroka, kajti lahko bi se ti prepetilo drugače, če bi imela ob sebi nestrokovne ljudi, kot sem jih imela jaz. Hvala za tvojo podporo.

[Ida]

Ne boste verjeli, toda po smrti deklice so imeli v Polju že pripravljeno posteljo na zaprtem oddelku zame!

Saj ne morem verjet, kaj se dogaja v naši državi. To me spominja na film Changeling z Angelino Jolie v glavni vlogi. Tudi mojo duševno povsem zdravo mamo so hoteli poslat v Vojnik. Praksa nekdanje Juge? Se sploh zavedaš, kakšno srečo si imela, da si imela ob sebi partnerja, da se je postavil zate? Namreč če bi jim te uspelo zapret v Polje, bi bila tvoja usoda zapečatena. To je sramota, kaj se dogaja v deželi na sončni strani Alp.

Da, to je praksa nekdanje juge! Tudi moja prva hospitalizacija je bila prisilna! To je bilo , ko še nisem imela partnerja! Zaprli so me, kot psa in nasilno zdravili proti moji volji.
Kasneje pa jim to več ni uspevalo, saj me je moj partner že dvakrat od takrat vzel ven predčasno in na svojo odgovornost!

[Ida]

In še to! Dolgo sem o tem kar se mi je zgodilo molčala. Nihče me ni tolažil, razen partnerja.
Prebolevala sem istočasno smrt moje deklice, kot tudi smrt moje mame, ki je umrla 14.dni potem. Nekaj časa sem jokala za eno in nekaj časa za drugo izgubo.
Veliko sem hodila na Žale, kjer sem našla notranji mir. Samo obiskovanje njunih dveh grobov mi je vlivalo moč, da sem preživela. Bila sem v zelo hudem položaju in praktično sem prišla skozi brez vsake psihoterapije, zgolj z ad-ji ! In še zdaj me boli, ker se zavedam, da je to kar se mi je zgodilo pri moji deklici zdravniška napaka! smrt iz malomarnosti! Nikdar se s tem ne bom sprijaznila, nikdar.

[Nabc]

In še zdaj me boli, ker se zavedam, da je to kar se mi je zgodilo pri moji deklici zdravniška napaka! smrt iz malomarnosti! Nikdar se s tem ne bom sprijaznila, nikdar.

Tudi jaz sem izgubil brata dvojčka zaradi zdravniške malomarnosti. Zdravnica je rekla, da se ga ne splača poslat v inkubator v klinični center. Moja mama je tožila zdravnike, s tem se je pa začelo sranje.

[Ida]

In še zdaj me boli, ker se zavedam, da je to kar se mi je zgodilo pri moji deklici zdravniška napaka! smrt iz malomarnosti! Nikdar se s tem ne bom sprijaznila, nikdar.

Tudi jaz sem izgubil brata dvojčka zaradi zdravniške malomarnosti. Zdravnica je rekla, da se ga ne splača poslat v inkubator v klinični center. Moja mama je tožila zdravnike, s tem se je pa začelo sranje.

Moje iskreno sožalje. Saj oni so nedotakljivi, žalostno.

[martinca]

Saj oni so nedotakljivi, žalostno.

Če sam ne pustiš, niso nedotakljivi.
Kaj pa splošna zdravnica homeopatinja iz Gorenjske, ki je pred leti zakrivila smrt pacienta  iz malomarnosti ? Takoj je izgubila licenco. Od leta 1996 do 2008  po sodiščih, ves čas jo baje preživlja mož, nima več poklica.

EPILOG pa tak, kot praviš :

sreda, 12.11.2008
Ustavili postopek proti homeopatinji, 50-letni Darji Eržen

http://www.dnevnik.si/novice/kronika/1042221410

Pod slikco piše tud, da je kot prva zdravnica izgubila delo in licenco. Tako da ni vse brez kazni. Tole je hujša kazen kot če bi preprosto odsedela 12 let. Poleg tega  so jo ves las javnost in mediji napadali in izpostavljali. In ne dela več, nikoli več ne bo.

[nebesno modra]

Ojla martinca!

Se mi zdi, da nisi izbrala ravno posrečenega primera. Ker jasno je, da ja uradna medicina vedno proti homeopatom in se mi ne zdi nič čudno-ampak kvečjemu zelo pričakovano-da so zdravnici ki je zdravila s homeopatijo vzeli licenco, čeprav se je baje pacient sam odločil, da se hoče zdraviti homeopatsko. Zaman pa čakamo na kakšen linč zdravnika, ki je z uradno medicino koga spravil pod rušo!!! To pa je žalostno.

Oprosti ida, če sem zasmetila tvojo temo, sočustvujem s tabo, drži se kolikor se v danih okoliščinah lahko!

lp

[Ida]

Nebesno modra prav nič nisi zasmetila temo. Jo je prej martinca tako, da

Že ves čas skušam martinci dopovedati, da proti "bogovom v belem" v Sloveniji nimaš kaj!Ona pa vztraja pri svojem,tako, da sem tvojega posta prav vesela.

Že postopek staršev Bora Nekrepa, ki so javno oznanili smrt njunega sina iz zdravniške malomarnosti
je presegel vse meje dobrega okusa in zdravnici se ni nič zgodilo, pa sta bila to zdrava starša!

Torej je jasno, da bi na duševno bolno mamo še bolj pritisnili, kot so nanju.

Hvala za podporo nebesno modra.

lp

[dman]

Samo v razmislek.

A mislite, da so zdravniki hudobni? Da hočejo škodovat, uničevat, ubijat, prizadeti ljudi?

Kar se tiče Bora Nekrepa, resnica staršev je ena, resnica zdravnice je druga, strokovna resnica je pa spet neka tretja in ta je edina relevantna.

Nihče od nas ne ve, kaj se je dogajalo z Nekrepom. Tako da ne more nihče od nas sodit.

Bivša strokovna direktorica UKC LJ je lepo povedala: "Kdor dela, greši." Kot to velja za računovodjo, ki narobe vpiše številke v računalnik in je zmeda, za učitelja, ki se zmoti pri seštevanju točk pri kontrolni nalogi, velja tudi za zdravnika.
To seveda ni opravičilo za malomarnost in dejstvo je, da vsi zdravniki niso v redu. In dejstvo je, da NISO bogovi v belem. Da so ljudje. Z napakami. Da se motijo.
Problem pa je, ker se ljudje z njihovimi (strokovnimi ali iz malomarnosti) napakami težko sprijaznimo, jih sprejmemo, kar je seveda popolnoma razumljivo. Ker smo vpleteni, prizadeti. In zato ne moremo objektivno gledati na stvar. Zato je potrebna STROKOVNA resnica! Zato je treba, da se stvari razjasnejo. Ampak ne tako, da starši lapajo v medijih in se zdravnica brani. Ampak tako, da se nek kvaliteten notranji nadzor vzpostavi, brez posredovanja medijev.

To je čist pavšalen zapis. Nima veze s tvojo izkušnjo, Ida.

[martinca]

Zaman pa čakamo na kakšen linč zdravnika, ki je z uradno medicino koga spravil pod rušo!!! To pa je žalostno.

Ker nihče nič ne prijavi, saj pa nimaš kaj dočakati, če nič nisi za to naredil, logično  To se meni zdi prav tako  žalostno, ta pasivnost. Kako se naj kaj zgodi, če prizadeti svojci ne ukrepajo?
Vsega pa ne moremo soditi po primeru Nekrep.

Redkokdo od prizadetih pacientov ali svojcev se potegne zase v primeru take hude stvari. Saj se čuti vnaprej nemočnega, tud zaradi takih primerov kot je Nekrep.

Akcija, prijava in iskanje zadoščenja od človeka pač zahteva  ne samo močne živce (halo saj imamo tablete) , ampak tudi samospoštovanje v tebi. Zaradi katerega si pač ne dovoliš pometanja s tabo in ne dovoliš, bi take hude stvari ostale nevidne in nedokazane . Zato pa akcija, prijava, priče itd. 

-------------------------------------------

Dokler si strt svojec, ne moreš nič. Ampak strtnost večinoma mine.
Toda kakršenkoli rezultat, (pa tudi če je samo javni opomin ali začasno podučevanje na novo, za določeno malomarno osebo), NE MINE nikoli.
 In je za vedno  opozorilo vsem zaposlenim v zdravstvu, da se mora vse paciente obravnavati enakovredno. In tako se lahko družba spreminja na boljše.

[Ida]

Zaman pa čakamo na kakšen linč zdravnika, ki je z uradno medicino koga spravil pod rušo!!! To pa je žalostno.

Ker nihče nič ne prijavi, saj pa nimaš kaj dočakati, če nič nisi za to naredil, logično  To se meni zdi prav tako  žalostno, ta pasivnost. Kako se naj kaj zgodi, če prizadeti svojci ne ukrepajo?
Vsega pa ne moremo  po primeru Nekrep.

Redkokdo od prizadetih pacientov ali svojcev se potegne zase v primeru take hude stvari. Saj se čuti vnaprej nemočnega, tud zaradi takih primerov kot je Nekrep.

Akcija, prijava in iskanje zadoščenja od človeka pač zahteva  ne samo močne živce (halo saj imamo tablete) , ampak tudi samospoštovanje v tebi. Zaradi katerega si pač ne dovoliš pometanja s tabo in ne dovoliš, bi take hude stvari ostale nevidne in nedokazane . Zato pa akcija, prijava, priče itd. 

-------------------------------------------

Dokler si strt svojec, ne moreš nič. Ampak strtnost večinoma mine.
Toda kakršenkoli rezultat, (pa tudi če je samo javni opomin ali začasno podučevanje na novo, za določeno malomarno osebo), NE MINE nikoli.
 In je za vedno  opozorilo vsem zaposlenim v zdravstvu, da se mora vse paciente obravnavati enakovredno. In tako se lahko družba spreminja na boljše.

Martinca! Zelo lahko je biti pameten, dokler se tebi ne zgodi, veš. Zelo lahko je deliti nasvete kaj bi kdo moral storiti, pa vendar ti bom povedala, da, ko se boš ti znašla v mojem položaju, potem bodi pametna! Prej pa bodi kar lepo tiho, ker nimaš očitno niti najmanj zavedanja, da se nekdo, ki je že tako drugačen in nosi stigmo težko bori že z vsakdanjim preživetjem, ne pa, da se bo še izpostavljal v javnosti in javnosti razgaljal svojo bolečino! Pri Boru Nekrepu njuna starša najbrž nimata prav nič od tega danes, da sta se tako izpostavila in njuno zadoščenje krivici je nulto!

Zato te resnično prosim, da ohrani svoje mnenje zase, ker dokler ne boš ti sama v taki poziciji, kot sem jaz mi nehaj govoriti in narekovati kaj bi morala storiti!

Že zato, da sem tu objavila kaj se mi je zgodilo sem potrebovala moč! In prosim te, zares prenehaj,
ker, če ti človek 10x nekaj reče bi pa že morala razumeti, ali pa si tako hudo duševno prizadeta, da ne razumeš, da nisem pripravljena debatirati več s teboj. Smetiš to temo, da ti bo jasno!

[martinca]

Smetiš to temo, da ti bo jasno!

Ne glede na to, kako si jezna, ti jaz osebno nisem nič naredila. 
Imam smolo,  da če me nekaj prizadene (in tvoj primer me je), da si ne upam nikoli napisat nič v tolažbo, saj ne gre ničesar več spremeniti in popraviti!  Ne upam si pač. Ampak stalno razmišljam, kaj narditi in se raje tembolj usmerim v akcijo, v mnenje, NASVET itd. In sem tudi jaz mislila dobro. Ne pa slabo. Razumljivo,  da ne morem tvojega odnosa jemati osebno, to so pač nanašalne blodnje iz diagnoze, ki izbruhnejo pri človeku ob takih šokih kot je tvoj. Zato sem zate bila "ena od belih" in to kljub pisanju proti njim (tukaj je problem tudi v dojemanju).

Dobro gledam in ne kažeš nemoči, ampak jezo. Zato 'smetim" to temo s tem zadnjim mnenjem : bi bilo dobro VSAJ pisno in v živo obvestiti varuha pacientovih pravic. No , to pa je res najmanj kar se lahko stori, ker za to ni treba biti niti zdrav niti bistroumen. Že zaradi reda. Ne, nič ni treba izpostavljanja.

Zame osebno v bodoče ni dobro več sodelovati v forumu Prva pomoč. Ne rabiš me napadat tu, si od vseh dobila vleiko tolažbe in jo še boš (koristno, zelo) in jasno da imaš trenutno opravičilo zase za čisto vsako vedenje, zaradi tvojega primera.  PIŠEM V NAPAČNEM FORUMU. Zato bom odslej pisala v drugih podforumih, če še kdaj.