Morda se pa najde ... ALI - Išče se...

[ana13]

Najprej en lep pozdrav vsem, ki boste tole brali, še lepšega tistim, ki mi namenite tudi kakšno besedo.
Zbrala sem pogum - in sem tu. Ni bilo enostavno - ampak začuda tudi ne boli. Še ne. Ker ne vem, kaj me čaka. Je kot skok v hladno vodo...
Dolžna sem kratko predstavitev - imam jih 46, že leta razvezana, mama, celo življenje deloholik, kar uspešna v poklicu, perfekcionist, meja nisem poznala. Bila sem prepričana, da se mi ne more nič zgoditi...dokler se pred petimi leti nisem sesula - fizično in psihično. Ne vem, če sem že sprejela dejstvo, da imam depresijo, menda bipolarno, s kupom enih zdravil, da sploh živim in funcioniram...kakor kdaj seveda. Ampak to ni osnovni razlog, da sem tule. Odkar sem zbolela, sem še bolj "čudna" - že prej sem imela svoja načela in principe, kar veliko ljudem ni bilo najbolj všeč. Zdaj ugotavljam, da sem postala pravi samotar. Ker se z "normalnimi" enostavno ne zmorem pogovarjat...ker sem sita "A še vedno?"...ker sem naveličana razlagat, zakaj pet minut pred dvanajsto rečem: "sorry, ne morem na kavo - ne gre  mi dobro"...ne potrebujem pomilujočih pogledov, še manj čudnega spogledovanja...imam čudovite trenutke - ko  sem v tisti dobri fazi...in najhujšo bedo, ko sem v slabi. Pa kaj bi vam razlagala...v teh petih letih sem (verjetno) po lastni krivdi izgubila stik s svetom...morda nehote. Samo kar je - je. In ker je sedajle dober trenutek, pišem...
Kaj torej delam tule? Iščem družbo, ni važen spol, ampak sposobnost razumevanja in sprejemanja mene, pa zaželena je odprtost, razgledanost...manjkajo mi pogovori o moji bolezni, življenju, smislu življenja...pa nekdo ki bi šel z menoj na kavo, na sprehod...morda v kakšen hrib, ko to moje telo zmore...čisto normalne zadeve...ne zmorem med ljudi, enostavno mi več ljudi na kupu dela težave..
Upam, da se to tule gor sme napisat, da ne kršim kakšnih pravil...sem jih prebrala, pa nisem zasledila kaj konkretnega v tej smeri...se opravičujem, če je tako.
Ana13

[slaya]

Ana13 dobrodošla

Glede tvojega vedenja do drugih mi je čisto jasen,mislim da je skor vsak tukaj gor izkusil del tvojih težal in tudi huje verjami. Glede družbe ti jo tle gor ne bo zmanjkalo in vem da ti bo bolje, ko se soočiš s osebo s podobnimi težavami. Glede bipolarne depre. je tko nekaj jih je tudi tukaj np. moj kolega pa sva glih danes na hribu (slavnih) kako naklučje hehe od kar sva se spoznala se je spravil ven iz sobe in se je njegovo življenje res spremenilo. Sedaj ima punco in prijatelje ki ga razumejo. Nekdanji prijatelji iz otroštva so se mu pa odmaknili, ki tega še na žalost ne razumejo..(nekateri). V glavnem mi imamo svoj svet in se mamo ok. so skupine,srečanja,pikniki.. ravno zdej enkrat junija bo srečanje na most na soči..pa se ga lahko udeležiš. vse lepo ti želim

Slaya

[trzinka]

Ana, dobrodošla. Sicer nimam enake diagnoze, pa vendarle te toplo pozdravljam

[nebesno modra]

Pozdravljena Ana13 !

In dobrodošla na forumu! Nimam tvojih izkušenj, sicer pa kdo ima lahko izkušnje nekoga drugega? Tvoje življenje je tvoje, je pa edinstveno in samo tvoje. Razumem pa to, da ti ni do nekih površinskih stikov in zavijanja z očmi, če poveš o svojem počutju. Zato pa je dobro, da poiščeš družbo takšnih, ki razumejo tvoje stanje. IMam kolegico, ki je bipolarka in čist vredu funkcionira, precej dobra knjiga je tudi bipolarna motnja za telebane. Zapiranje med štiri stene lahko včasih prav pride in dobro dene, a na dolgi rok ne bi rekla,da je tako. Prvi korak si že naredila, ko si prišla na forum, tukaj boš lahko malo spoznala "sorodne" dušice.

Narava in sprehodi pa so itak zakon, saj narava je tista, ki zdravi na polno.

Vse dobro ti želim in oglasi se še kaj!

[Suzy]

Ana13!!
Tudi jaz te toplo pozdravljam,vsakršnega tvojega posta bom vesela,piši o bolezni,
smislu življenja....kar te pač obremenjuje in tudi veseli.
Pozdrav in objem od Suzy!!
 

[Gigli]

Draga Ana13,

En lep dobrodošli pozdrav tudi od mene . Tudi jaz bom vesela tvojih postov, misli..doživljanj.

Tu gor nas je veliko, ki razumemo..ampak resnično razumemo. In to je prekrasen občutek.

Glede nerazumevanja drugih te popolnoma razumem. Sama imela podobne težave. Nekaj časa se nisem sprijaznila z boleznijo.., potem sem jo "skrivala", se obtoževala..sploh če sem naletela na nekoga, ki tega nikakor ni hotel razumeti.. a sčasoma sem našla sebe in ugotovila, da je MOJE mnenje tisto, ki šteje, da sem pomembna JAZ. V tem procesu sem za seboj pustila veliko ljudi a z namenom. In sedaj mi je lažje, ker se ne rabim zagovarjat ali pretvarjat pred nikomur. Okoli sebe imam ljudi, ki me imajo radi, me cenijo takšno kakršna sem. Z boleznijo ali brez.

Piši še kaj... in lep pozdrav od gigli

[ana13]

Najprej najlepša hvala za vse vzpodbudne besede,    to je dober občutek. Nisem vajena pred ljudmi jamrat o svojih težavah, nekaterim, ki ste mi pisali, sem zato raje osebno odgovorila. Malo se še lovim, ne vem, kaj je bolj prav tudi za druge. Imam pa eno konkretno vprašanje za tiste, ki se tudi spopadajo z BM - ali ima kdo tudi telesne bolečine...in kakšne. A je to odvisno od stadija bolezni, ali od česa drugega? Ker mene poleg utrujenosti in zaspanosti (ob vseh ostalih standardnih težavah) najbolj obremenjujejo in omejujejo ravno bolečine.
Hvala pa topel pozdrav vsem, ki tole berete
ana13

[koklja]

Draga Ana,


dobrodošla 

Mogoče bi si pogledala tudi vsebino foruma http://www.bipolarna.si/
Objavljeni so tudi urniki delavnic, ki ti jih zelo priporočam. In ne pozabi, bodi aktivna v svoji bolezni, čim več informacij si poišči, saj bolj ko boš seznanjena, bolj boš razumela, kaj se ta hip dogaja.

Govoriš o bolečinah...ja, jaz sem jih imela, ko sem zbolela za depresijo. Kot da bi imela gripo, boleči sklepi, poleč prsni koš, mišice....strašnaaaaaaaa utrujenost in nemoč.

LP,
Koklja