bojan62
Novinec / novinka
Odsotni
Prispevki: 2
|
 |
« dne:: ponedeljek, 24. maj 2010 ura: 20:40 » |
|
Pozdravljeni.
Imam panične napade, ki se pojavljajo predvsem pri vožnji z avtomobilom. Na avtocesti je najhuje. Nekaj več kot mesec dni sem jedel zdravilo Cipralex ampak ni pomagal. Zdravnik mi je ukinil Cipralex in mi predpisal zdravilo Asentra. Sedaj to zdravilo jemljem okoli deset dni. Zanima me, če se pri zamenjavi zdravila tudi pokažejo pozitivni učinki šele po treh do štirih tednih? Pri Cipralexu sem imel dokaj hude stranske učinke. Teh stranskih učinkov pri Asentri ni. Izboljšanja pa tudi še ne. Če ima kdo izkušnje pri zamenjavi zdravila bi prosil za odgovor v koliko časa začne delovati novo zdravilo?
Hvala za odgovor. Bojan
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
Aslan
Global Moderator
Heroj
   
Prisotni
Spol: 
Prispevki: 4.533
Kraljestvu našega življenja vladamo mi sami.
|
 |
« Odgovori #1 dne:: ponedeljek, 24. maj 2010 ura: 20:52 » |
|
Čudi me, da ti je zdravik tako hitro zamenjal AD. Po 4 tednih namreč šele začne polno učinkovat... Samo zdravila težave ne rešijo, jo pa omilijo...
Priiporočam ti TRIS panična motnja (Avtor: Klemen Rebolj) (dobiš v lekarnah oz. pobrskaj na netu...če ne najdeš me kontaktiraj na ZS) Imaš priročnik, film in CD komplet. Multimedijski terapevtski pripomoček pri panični motnji.
Fajn bi bilo zraven psihoterapijo kombinirat. Kognitivna vedenjska bi ti zagotovo pomagala pri tej težavi da se naučiš prepoznat misli, vedenja...avtomatske misli in sproščanja... V zelo kratkem času lahko spremniš odnos do strahu, naučiš se presekati začaran krog misli - varnih vedenj - potenciranja simptomov ...
Kje tiči globji vzrok pa boš tudi razrešil preko procesa psihoterapije.
Cipralex in Asentra sta oboje antidepresiva SSRI skupine in oba učinkujeta na serotoninske receprotje. Ker si prej že jemal Cipralex pri prehodu ni "začetnih stranskih učinkov" ki bi bili tako močno izraženi kot če bi začel iz nule.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
Resnični prijatelj je ta, ki te drži za roko in se dotika tvojega srca.
|
|
|
Star
Aktiven član/ica

Odsotni
Prispevki: 180
|
 |
« Odgovori #2 dne:: petek, 18. junij 2010 ura: 05:38 » |
|
Ker so me doletele smrti na kupu, sem dobila Asentro, pa sem bila 9 mesecev ko v rožcah. To zdravilo je meni zablokiralo vsa čustva, da tudi takrat, ko bi si duša lahko privoščila pač kakšno solzico, pa mi je vse samo v duši ostajalo in me še bolj dušilo. Nič od nič, sem bila še vedno ko v rožicah, kot bi bila vsak dan "zadeta" in sem se začela spraševat, kaj bo, ko mi bo enkrat usekalo ven. Pa je res, potem je bilo pa hudo.
Kot vsak AD, začne šele nekje po 3 tednih nekako učinkovati in po mesecu dni ni noben pokazatelj, da zdravilo učinkuje. Le to se vidi šele kasneje, ko določeno zdravilo jemlješ vsaj leto dni, razen, če res ni hudih stranskih učinkov. Potem ti jih zamenjajo. Prej pa ne. Ker učinki AD ne delujejo tako kot antibiotik, kjer se ti že po nekaj dnevih stanje izboljša in ti uniči bakterije.
Asentra se praviloma začne jemati s 1/4 nekaj dni (odvisno, kako ti predpiše zdravnik), nato polovičko, nato 3/4, šele nato celo tableto. Vsaj tako sem imela sama 6 let nazaj, vendar, meni je zablokiralo vsa čustva in je potem naenkrat samo usekalo ven, ker sem bila kot v rožcah, sem se pa spraševala kaj bo, ko bo usekalo, ker niti žalostnih misli nisem mogla sprovesti, če je že normalno pri vseh, da so kdaj žalostni, da kdaj kakšno solzo spustijo, da poznajo tudi čustvo kakšne manjše "jezice". Nič od nič. Kot da bi bila pod nekimi substancami in nad realnimi tlemi.
Moja izkušnja je slaba z Asentro, katero sem imela 9 mesecev, da je prišlo vse do izraza. Cipralex, po mojih izkušnjah, še vedno dopušča izboljšave, hkrati dopušča tudi to, da se lahko izrazijo čustva, tako da meni bolj ustrezajo. Sem prebrodila in sem bila nekaj let brez AD po Asentri. Zgodile so se nove stvari, leto in pol nazaj, dobila sem Cipralex, ki mi je dopuščal, da sem tudi solze spustila, kar je pač olajšanje za mojo dušo.
Po mesecu dni pa noben AD ne pokaže učinkov, razen stranskih. Če ti je zaradi tega spremenil zdravilo, potem je to ok. Samo glej, da ti ne bo spet čez mesec dni kaj spreminjal, v kolikor ti to zdravilo ustreza in nimaš stranskih učinkov.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
Dobro vjeruj u ono što želiš i zapamti, izgubljeno je samo ono, od čega smo se odrekli. U životu poželi samo jedno: da ne voliš izgubljeno i da ne izgubiš voljeno!
|
|
|
LUČKA
Aktiven član/ica

Odsotni
Prispevki: 153
|
 |
« Odgovori #3 dne:: sreda, 25. avgust 2010 ura: 16:17 » |
|
vem,da je ze dosti napisanega o tem zdravilu,pa me vseeno zanima,v dvet denih mi je dr.dvignil zoloft na 100mg,sedaj mam pa ful pekoč občutek c rokah in nogah,pa slabost,nc apetita,a je to prehitro višanje,ker mam ze res dost,ze dve leti se matram
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
Puhek
Novinec / novinka
Odsotni
Prispevki: 29
|
 |
« Odgovori #4 dne:: sreda, 25. avgust 2010 ura: 19:35 » |
|
Čudi me, da ti je zdravik tako hitro zamenjal AD. Po 4 tednih namreč šele začne polno učinkovat... Samo zdravila težave ne rešijo, jo pa omilijo...
Priiporočam ti TRIS panična motnja (Avtor: Klemen Rebolj) (dobiš v lekarnah oz. pobrskaj na netu...če ne najdeš me kontaktiraj na ZS) Imaš priročnik, film in CD komplet. Multimedijski terapevtski pripomoček pri panični motnji.
Fajn bi bilo zraven psihoterapijo kombinirat. Kognitivna vedenjska bi ti zagotovo pomagala pri tej težavi da se naučiš prepoznat misli, vedenja...avtomatske misli in sproščanja... V zelo kratkem času lahko spremniš odnos do strahu, naučiš se presekati začaran krog misli - varnih vedenj - potenciranja simptomov ...
Kje tiči globji vzrok pa boš tudi razrešil preko procesa psihoterapije.
Cipralex in Asentra sta oboje antidepresiva SSRI skupine in oba učinkujeta na serotoninske receprotje. Ker si prej že jemal Cipralex pri prehodu ni "začetnih stranskih učinkov" ki bi bili tako močno izraženi kot če bi začel iz nule.
Aslan, ne vem zakaj ti tako zavzeto in z gotovostjo zagovarjaš to psihoterapijo vsakemu novincu na forumu. Mislim, ne vem zakaj si tako prepričana, da si lahko on sam z "nepravilnimi" miselnimi vzorci povzroči smrten strah "aka" panični napad. Veš da to ni mogoče. Psihoterapija je mnogo manj učinkovita, kot jo ti prikazuješ. Včasih pomaga do neke mere, velikokrat pa ne in še to vedno v manjši meri, kot antidepresiv. Saj je lepo, da verjameš v te stvari, ampak ne s tako gotovostjo priporočati novincem teh zadev in jim obljubljati, kao da jim bo pomagalo, ker pogosto ni res. Potem so pa na koncu lahko le ob precej denarja in razočarani. Jaz npr sem premagal panične napade izključno s pitjem čaja iz šentjanževke, medtem ko sem ob 2-letni psihoterapiji zapravil preko 1500 evrov brez učinka na depresijo. Vse naše bolezni so fizične in ne psihološke, zato se jih NE DA ozdraviti s psihoterapijo. O tem lepo govori tale članek http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=718&Itemid=1Brez zamere, ampak že dolgo časa opažam, da vsakemu novincu govoriš, kako bi jim psihoterapija pomagala, pa to velikokrat sploh ne drži. Poskusi sprejeti, da nismo mi in naši miselni vzorci krivi za depresijo/panično motnjo/gad ipd, ampak je bolano naše telo na fiziološki ravni. 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
Živalce puhaste......božal bi jih.
|
|
|
Aslan
Global Moderator
Heroj
   
Prisotni
Spol: 
Prispevki: 4.533
Kraljestvu našega življenja vladamo mi sami.
|
 |
« Odgovori #5 dne:: sreda, 25. avgust 2010 ura: 21:15 » |
|
Puhek sem vesela, da ti je Šentjanževka pomagala.  Za vsako bolezen raste rož'ca je že Pehta v Kekcu rekla. Jest bom še naprej verjela tudi v psihoterapijo. Njeni rezultati so že mnogo let tudi znanstveno dokazani. (slika možganskih struktur pred in po terapijah ... ) Za uspešno psihoterapijo morata biti izpolnjena najmanj dva pogoja: kvaliteten psihoterapevt in klient, ki je pripravljen delati na sebi. Antidepresivi bodo odstranili simptome zelo hitro. Po koncu jemanja AD, če nismo spremenili tega kar nas je v depresijo pripeljalo, bomo slej ko prej spet tam...in tukaj ima psihoterapija pomembno vlogo: pomaga nam prepoznati KAJ nas v depresijo vodi in nam pomaga to spremeniti.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
Resnični prijatelj je ta, ki te drži za roko in se dotika tvojega srca.
|
|
|
|
trzinka
|
 |
« Odgovori #6 dne:: sreda, 25. avgust 2010 ura: 22:30 » |
|
Se strinjam z Aslan  . Sama sem dala psihoterpijo skoz in marsikaj spoznala o sebi, česar se sploh prej nisem zavedela od otroštva naprej. Kaj je sprožilo moj način razmišljanja, zakaj tako razmišljam, zakaj pride do paničnih napadov.....itn. Res je odvisno tudi od samega psihoterapevta(če zadevo sploh obvlada, ali je navaden psiholog, psihiater, kar ni isto kot psihoterapevt) in od samih nas, koliko sodelujemo, kako sodelujemo in vsekakor nas take vaje in treningi čakajo potem vse življenje, do smrti. Če to opustimo smo spet v istem dreku-pardon izrazu. Ljudje tudi mešajo panične napade, depresijo, anksioznost s svojo predstavo o bolezni. Nekateri se jočejo, pa mislijo, da so že depresivni npr. vsak bolezen drugače doživlja. Tisti , ki smo bili v peklu in smo pripravljeni nekaj narediti zase, se bomo trudili vse življenje in psihoterapija je tudi ena izmed teh poti. Če nekomu pomaga že šentjanževka, hvala bogu, da mu je, potem niti ni bil tako v podnju. Nekateri se ne premaknejo iz začaranega kroga in obstojijo na mestu, nekateri ne vidijo izhoda, nekateri se borimo na tak ali drugačen način. In dokler bodo obstajal načini, se bomo oprijeli vsake biljke , ki nas lahko reši. Pa še nekaj, sama sem dobila panične napade ravno zaradi napačnega miselnega vzorca iz otroštva, povzročil ga je pa stres. Imam pa zelo veliko strahov, ki jih zaenkrat še, s pomočjo psihoterapije, sproščanja, branja,učenja, krotim in upam, da bo tako tudi ostalo. Ravno zaradi nerealnega strahu sem padla pred dvemi leti tudi v depresijo iz katere sem splavala in ponosna sem sama nase, da mi je uspelo. Pa lep pozdrav 
|
|
|
|
« Zadnje urejanje: sreda, 25. avgust 2010 ura: 22:39 od trzinka »
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
toja
|
 |
« Odgovori #7 dne:: sreda, 25. avgust 2010 ura: 23:47 » |
|
 Aslan  Trzinka  Puhek, tudi jaz sem ena izmed teh, ki imam prav tako težave z ankso in paničnimi motnjami, pa mi verjemi, da so me AD in psihoterapija lepo in pravilno usmerili v delo na sebi, tako da sem že veliko boljša in lahko normalno funkcioniram, kar pa prej, ko tega nisem poznala nisem mogla in sem skorajda vegetirala, čeprav sem tudi jaz poskusila 1001 način, kako se izvlečt iz tega in verjemi, ni mi uspelo, če pa je tebi, ti pa čestitam. 
|
|
|
|
« Zadnje urejanje: sreda, 25. avgust 2010 ura: 23:51 od toja »
|
Prijavljen
|
KAR TE NE UBIJE, TE OKREPI!
|
|
|
|
Janja
|
 |
« Odgovori #8 dne:: četrtek, 26. avgust 2010 ura: 00:53 » |
|
Puhek, pozdravljen!  Glede na tvoje prejšnje zapise (nimam v mislih zadnjih dveh; tega v tej temi in tega tukaj http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,5456.msg175842.html#msg175842, ampak imam v mislih tvoje starejše zapise) imam občutek, da si prehodil kar dolgo in naporno pot in verjetno si zaradi tega do določenih tehnik, ki tebi niso pomagale, skeptičen. Mogoče si se samo napačno lotil zadeve. Če bi napisal svojo izkušnjo, bi bilo verjetno drugače kot, če izpodbijaš stvari, ki drugim pomagajo, tebi pa na žalost ne. Te pa razumem. Razumem pa tudi tiste, ki zagovarjajo psihoterapijo, saj jim je pomagala in to zelo. Jaz verjamem v psihoterapijo. Hkrati pa verjamem tudi to, da vsem psihoterapija ne pomaga. Očitno si tudi ti med njimi. In s tem ni nič narobe, saj verjetno nisi edini. Verjamem pa tudi, da se motnje pojavijo med drugim tudi zaradi napačnih miselnih vzorcev. Hkrati pa se zavedam tudi, da to ni edini vzrok za nastanek motenj. Tukaj gre še za genetsko preddispozicijo, različne travmatične dogodke in nenazadnje tudi za kemično neravnoveje v možganih... Jaz pri sebi opažam, da pri meni resnično ni šlo za napačne miselne vzorce, ampak za druge vzroke. In verjamem tudi to, da smo si zelo različni, da potrebujemo različne pristope in različne načine reševanja svojih težav. Kar je dobro zame, mogoče zate ni in obratno. Skratka, jaz ti želim, da uspešno razrešiš, če imaš še kaj razrešiti. Pa to niti ni pomembno na kakšen način. Pomembno je samo in izključno to, da ti kvalitetno živiš.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
outside
|
 |
« Odgovori #9 dne:: četrtek, 26. avgust 2010 ura: 09:33 » |
|
Puhek  Psihoterapija je za tiste, ki imajo trenutne probleme v življenju, za bolezenska stanja pa ni rešitev. Napačne miselne vzorce ima miljarde ljudi pa ne zbolijo za depresijo ali ankso itd. Dejstvo je da je to fizična bolezen možganov na katero s svojimi mislimi ne moremo vplivati. Če manjka npr. serotonina ga je pač treba dodati tako kot vitamine, minerale in ostale stvari, ki jih telo ali ne dobi ali pa ne more vsrkati in to se ne da zdraviti s psihoterapijo.
|
|
|
|
« Zadnje urejanje: četrtek, 26. avgust 2010 ura: 09:55 od ribič »
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Juliette
|
 |
« Odgovori #10 dne:: četrtek, 26. avgust 2010 ura: 09:48 » |
|
Hm, Puhek, sem prebrala članek, ki ga priporočaš in v njem zasledila tole o območju 25 "... pri depresiji je pretirano dejavno, njegovo delovanje pa, po vsakršni obliki zdravljenja, od zdravil do psihoterapije, upade." Torej potemtakem psihoterapija deluje zdravilno. Seveda vemo, da so za naše motnje odgovorne nepravilnosti v možganskih tokokrogih. V redu, sedaj jih lahko s pomočjo napredka v tehnologiji opazujemo, kar pa nam ne pove, zakaj so se te nepravilnosti pojavile? Gre preprosto za fiziološko napako, bolezen? Ali morda leta nepravilnih miselnih vzorcev, potlačenih čustev, zatrtih osebnostnih nagibov enostavno sprožijo nepravilen tokokrog, ki ga mi nato zaznamo kot bolezen? Na to nevrologija še ne pozna odgovora. Dejstvo pa je, kot pravi Aslan, da psihoterapija spremeni strukturo možganov, kar nevrološke raziskave tudi potrjujejo. Potemtakem torej zdravi, mar ne? Čisto podobno kot tabletka. In da ne bo pomote, proti slednjim nikakor nisem (čerpav imajo veliko neprijetnih in nezdravih stranskih učinkov), ker seveda pomagajo, ne verjamem pa da same po sebi pozdravijo. Preveč je primerov, ko se po prenehanju jemanja osebam ponovi ista motnja, zlasti če vzorcev, ki so do nje pripeljali, niso spremenili. To je moje mnenje. Pa prijeten dan vam želim  !
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Amelie
gost
|
 |
« Odgovori #11 dne:: četrtek, 26. avgust 2010 ura: 09:51 » |
|
Sicer smo popolnoma OT, ampak ne eno ne drugo stališče se mi ne zdita ok. Človek in njegovi možgani niso samo skupek celic, po katerih šibajo nevrotransmiterji, hormoni, elektrika, kaj jaz vem kaj, niti ni samo nematerialna "duša", bitje, ki je tako kot je zaradi vzorcev, izkušenj iz preteklosti.
Depresij je več vrst, vzrokov zanje prav tako. Ene so logična posledica travm, kjer je treba tudi dati času čas in ne iti takoj na kemijo; druge lahko sledijo jemanju kakšnih APjev (ki dokazano povzročajo depresijo); tretje imajo lahko hormonsko podlago... Vse poprek pošiljat na psihoterapijo (in-ali ADje) je IMHO brezveze.
Psihoterapija in ADji so mogoče čudežna kombinacija za nekoga, nekomu drugemu bi pomagal že malo bolj zdrav način življenja, prehrane, šport, tretji bi moral uredit kakšno tretjo zdravstveno (ali življenjsko) težavo, ki na prvi pogled mogoče nima veze z razpoloženjem, pa vendar nanj vpliva.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
Puhek
Novinec / novinka
Odsotni
Prispevki: 29
|
 |
« Odgovori #12 dne:: četrtek, 26. avgust 2010 ura: 12:54 » |
|
Puhek, pozdravljen!  Glede na tvoje prejšnje zapise (nimam v mislih zadnjih dveh; tega v tej temi in tega tukaj http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,5456.msg175842.html#msg175842, ampak imam v mislih tvoje starejše zapise) imam občutek, da si prehodil kar dolgo in naporno pot in verjetno si zaradi tega do določenih tehnik, ki tebi niso pomagale, skeptičen. Mogoče si se samo napačno lotil zadeve. Če bi napisal svojo izkušnjo, bi bilo verjetno drugače kot, če izpodbijaš stvari, ki drugim pomagajo, tebi pa na žalost ne. Te pa razumem. Razumem pa tudi tiste, ki zagovarjajo psihoterapijo, saj jim je pomagala in to zelo. Jaz verjamem v psihoterapijo. Hkrati pa verjamem tudi to, da vsem psihoterapija ne pomaga. Očitno si tudi ti med njimi. In s tem ni nič narobe, saj verjetno nisi edini. Verjamem pa tudi, da se motnje pojavijo med drugim tudi zaradi napačnih miselnih vzorcev. Hkrati pa se zavedam tudi, da to ni edini vzrok za nastanek motenj. Tukaj gre še za genetsko preddispozicijo, različne travmatične dogodke in nenazadnje tudi za kemično neravnoveje v možganih... Jaz pri sebi opažam, da pri meni resnično ni šlo za napačne miselne vzorce, ampak za druge vzroke. In verjamem tudi to, da smo si zelo različni, da potrebujemo različne pristope in različne načine reševanja svojih težav. Kar je dobro zame, mogoče zate ni in obratno. Skratka, jaz ti želim, da uspešno razrešiš, če imaš še kaj razrešiti. Pa to niti ni pomembno na kakšen način. Pomembno je samo in izključno to, da ti kvalitetno živiš. Hvala za lepe besede in razumevanje. Tukaj je moja izkušnja s psihoterapijo. Jaz sem s skupino cca 20 pacientov hodil k dr. Darji Škraba Krmelj na psihoterapijo. Trajalo je dve leti in kombirniral sem skupinsko/individualno ter hipnoterapijo. Nikomur ni kar se tiče depresivnih občutkov kaj prida pomagalo od naših udeležencev v skupini, pa smo se res trudili in upali da bo kaj, saj smo bili res v težki koži in bi včasih kdo od nas najraje kar umrl. Skratko point je v tem, da smo imeli izjemnega terapevta in smo zelo tudi sodelovali. Ozdravil ni pa nihče v tem času niti se ni kaj spremenilo glede depresije. Zato mi gre pa na živce, ko nekateri tukaj tako za "prmej" in trmasto priporočajo psihoterapijo kot nekaj kar ima odgovor na vsa vprašanja in nas bo vse ozdravilo. Spominjajo me na verske fanatike, ki brez dokazov prepričujejo množice v svoj prav in če jim ljudje nočejo slediti, jih ponižujejo, žalijo ali se jim posmehujejo. Kako daleč smo ljudje od resnice! Tisti ki trdijo da jo posedujejo, pa so morda še najdlje od nje. Ah brezveze prepričevati tiste, ki vse vejo.... Daleč od modrosti in resnice živi tisti človek, ki na nasprotovanje odgovori s posmehovanjem in odbijanjem. Le tisti, ki zares išče resnico je dovzeten za argumente sogovornika. Še enkrat hvala.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
Živalce puhaste......božal bi jih.
|
|
|
|
Lost
|
 |
« Odgovori #13 dne:: četrtek, 26. avgust 2010 ura: 13:11 » |
|
glede same učinkovitosti psihoterapij pa jaz menim, da delujejo in pomagajo, odvisne so pa tako od terapevta kot od nas, naše odprtosti, sprejemanja...V bistvu razumem terapevta kot podpornika, ki ti pač pomaga in te usmerja pri tem kar imaš sicer sam za narediti.
in potem Zato mi gre pa na živce, ko nekateri tukaj tako za "prmej" in trmasto priporočajo psihoterapijo kot nekaj kar ima odgovor na vsa vprašanja in nas bo vse ozdravilo.
Puhek.....a ti enkrat govoriš tako drugic tako ?? Tudi pri nepravilnem delovanju šcitnice so simptomi IDENTINČNI depresiji in tam res ne pomaga psihoterapija ampak samo ustrezna kemija. Tisti, ki pa smo v depresijo zašli po nekaj letih "suženjstva" nad svojimi NAUČENIMI miselnimi vzorci ki so nas peljali samo še globlje, pa smo z pomočjo prihoterapije ponovno zaživeli. Tema JE ASENTRA in naj tako tudi ostane. O uspešnosti in neuspešnosti PSIHOTERAPIJE pa obstaja nasledja tema http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,5747.0.html
|
|
|
|
« Zadnje urejanje: četrtek, 26. avgust 2010 ura: 16:50 od Lost »
|
Prijavljen
|
Srce ne laže .... Tu-dum, tu-dum, tu-dum …
|
|
|
green boy
Druge motnje
Aktiven član/ica
Odsotni
Spol: 
Prispevki: 155
|
 |
« Odgovori #14 dne:: četrtek, 26. avgust 2010 ura: 13:17 » |
|
ojla tudi jaz jamlem asentra 100mg na dan in to zutrej morem rečt da je zelo uredu tablet nisem več depresiven in se včasih tudi nasmejem sicer mi je psihiater dau že na začetku asentra 50mg in potem zvišal na 100mg zutrej tako da upam da bo tudi tebi pomagal tako kot meni...
imej lep dan Domen
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
Moj um je vedno zdrav,v moji glavi vse je prav in temne sence zameglenja požrejo zmaji razsvetlenja.
|
|
|
|
Sofia-Del_Sati
|
 |
« Odgovori #15 dne:: torek, 08. februar 2011 ura: 19:03 » |
|
v navodilih sem prebrala, da asentre ne smeš kombinirati s sokom grenivke. Why? 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
"Lahko je zapraviti veliko časa za skrbi in obsedenost, a meditacija te spravi v blaženost, spomni te, da je pomembno tisto, kar čutiš v sebi. Če imaš to, imaš vse."
|
|
|
Slavka
Sodelavka/sodelavec DAM
Heroj
  
Odsotni
Spol: 
Prispevki: 2.988
|
 |
« Odgovori #16 dne:: torek, 08. februar 2011 ura: 19:07 » |
|
http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1621Antidepresivi: (pozornost na povečanje stranskih učinkov)
* Sertalin (ASENTRA, ZOLOFT) * Klomipramin (ANAFRANIL)
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
"Največja stvar na svetu je najti pot do samega sebe  "
|
|
|
|
ljubica
|
 |
« Odgovori #17 dne:: sreda, 09. februar 2011 ura: 12:44 » |
|
Zanimivo bi bilo tudi slikati možgane pred kakšnim dobrim žurom in po njem....  Kaj bi bilo?
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Sofia-Del_Sati
|
 |
« Odgovori #18 dne:: četrtek, 17. februar 2011 ura: 14:26 » |
|
Jaz imam še eno vprašanje glede Asentre: jutri bo 6. teden kar jemljem asentro, mislim da zadnje 2 tedna 100 mg. v navodilih lepo piše, da za anks. moramo jemati 200 mg. jaz depre res ne čutim več, anksa sm pa še ful... in bi vas vprašala:
1. a čem zvišat? (zdr. mi je rekla, da ne, čeprav sm ji omenila,da bi anks.mogli) 2. če jo bom jemala 200mg, lahko tko 1 leto (glede na to, da je pakinga z najvišjo dozo 100 mg in bom mogla potem vzemat 2 tableti - mislim, potem bi lahko dali pakingo z 200mg?) 3. a ima kdo od vas takšne izkušnje, da jemljete 200mg pa kok dolg že?(v pon. mam itak psihiatrinjo, tak da jo bom vprašala, vendar me bolj zanimajo vaše izkušnje!) Lp-Sofie 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
"Lahko je zapraviti veliko časa za skrbi in obsedenost, a meditacija te spravi v blaženost, spomni te, da je pomembno tisto, kar čutiš v sebi. Če imaš to, imaš vse."
|
|
|
|
kinto
|
 |
« Odgovori #19 dne:: petek, 18. februar 2011 ura: 17:41 » |
|
Asentra so max. 100 mg tableti.
Za jemanje 200 mg morda, da ti predpiše 1x več škatel. Povprašaj.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|