Ob pravem času...

[alprinta]

Pozdravljeni!
Vesela, sem, da sem vas našla, saj ravno preživljam stranske učinke prvih AD-jev v življenju... V bistvu sem na netu iskala samo navodila od zdravil, da si še enkrat preberem stranske učinke  . Po samo nekaj prebranih postih vaših uporabnikov sem se pričela bolje počutiti, tako, da imam občutek, da bom v prihodnjih dneh vaš reden obiskovalec - bralec.
O svojem zdravstvenem stanju ne znam še ničesar "pametnega" povedati, razen to, da sem očitno bolj na anksioznem področju  .
Moja do sedaj najbolj uradna diagnoza so migrene in ožilni glavoboli - kar sem do nedavnega pripisovala le težavam z vratnimi vretenci...
Zadnje čase spoznavam, da gre v precejšnji meri za psihosomatiko, čedalje bolj se opazujem in vidim, da bom zagotovo potrebovala pomoč na področju psihe. Zaenkrat samo pozdrav in ob priliki kaj več.. Če ne drugega me 20 minut ni mrazilo, treslo ali se mi vrtelo  . Lp

[Slavka]

alprinta  dobrodošla med nami.
Če si ravno začela z zdravljenjem z ADji ti verjamem, da imaš stranske učinke, uh kako znajo bit zoprni. Občutek imamo, da nam ADji sploh ne pomagajo, da je še slabše kot prej...ampak, ko človek vztraja se pokažejo pozitivni učinki. Tudi sama sem imela grozne stranske učinke ob začetku jemanja Asentre... ampak so minili in sedaj se počutim o.k.  Tako, da kar pogumno...prebiraj nas, piši kaj...pa bo minil še en dan in bo boljše počutje bližje 
Objem ti pošiljam
Slavka

[alprinta]

Hej hip hop Slavka

Hvala za dobrodošlico in objem - kako to prija!

AD-je jemljem sedaj teden dni. S polovičk sem včeraj prešla na celo tableto (Ecytara - 10 mg). Ker se me je polastil celodneven močan nemir (simptom, katerega do sedaj nisem imela), sem danes zjutraj vzela zopet samo polovičko. Vidim, da ste nekateri prakticirali celo četrtinke in osminke...
Skratka, danes in jutri še polovičko, nato zopet poskusim s celo dozo.
Če ima kdo boljši predlog, z veseljem poslušam.

Danes ponoči je bilo kar pestro. Zbujala sem se na dve uri, popolnoma prepotena, vse mišice napete, v duši in telesu nemirna. Vsakič sem naredila relaksacijo in uspela zaspati naprej.
Ponosna sem nase, da sem si vse skupaj uspela osmisliti in nisem prešla v kake panične napade.

Grem si pripraviti načrt dela za čez dan, da ne obstanem in "zaciklam".

Vračam topel objem!

[nenci]

pozdravljena alprinta med nami

Zelo dobro, da si nas našla. Tu se dosti beremo, pišemo in si tako tudi zelo veliko pomagamo.
Kako dobro razmišljaš, da si si naredila načrt dela. Super. Kar se pa AD-jev tiče, pa tudi dobro. Poskusi potem spet na celo tabletko, če nebi šlo, pa se pogovori z zdravnikom o možni zamenjavi. Je pa tako pri teh AD-jih, da stranski učinki običajno izzvenijo nekje po štirih tednih in tudi niso pri vseh enaki.

en velik objem  in pogumno.

[green boy]

ojla še od mene dobrodošlica in pa

vidim da ti kar uspe pomirit se kar tko naprej  

lep srčen pozdrav z dolenjske

Domen

[semMateja]

Pozdravljena,

no pa sem s pomočjo Sončnice (hvala ) našla nekoga, ki tudi jemlje Ecytaro.

Meni predpisana doza (ena tableta dnevno 10 mg) v 3 tednih ni prijela, zato sem dobila povišanje doze na 2 tableti dnevno (20mg)...po enem tednu so se začeli kazati učinki - pozitivni.

Kakšnih pretresljivih stranskih učinkov k sreči nisem imela, tako, da sem zaenkrat zelo zadovoljna z Ecytaro. Jemljem pa jo 8. teden.

Včeraj sem bila na skupini za novince, mi je bilo všeč.

[alprinta]

Nenci in Green Boy hvala vama!
Tale forum tako pozitivo oddaja, da mi že kar program boljšega počutja deluje, ko se logiram ))

SemMateja za kakšne težave si dobila Ecytaro?
Jaz kake uradne diagnoze še nimam, zaenkrat sem samo "izgorelost" kot posledico dooolgega stresa, katerega sem na videz precej dobro prenašala. Sedaj, ko je vse za menoj, me je pa čisto "razmetalo"; imam tresenje vidnega polja, zamegljen vid, vrtoglavice, slabosti, padce koncentracije, preobčutljivost vseh čutov, nenormalno zategnjene ramensko-vratne mišice... Pa "grmenje z bliskanjem" v glavi, ko ležem k počitku (še  posebej izrazito, če sem zelo utrujena). Sicer je pa zanimivo, da je to edina težava, katero imam v nočnem času.
Čustveno se že od nekdaj zelo burno odzivam: zanimiva debata - tresenje od vznemirjenja, zvonenje telefona - srčni utrip do višav, gremo na dopust - zbolim...
Skratka, nemirna, vznemirjena, pet stvari hkrati delam..... to sem jaz..  (

Nazaj k Ecytari. Osebna zdravnica mi je dejala, da je še posebej primerna za anksiozne motnje, medtem, ko sem videla, da neka psihiatrinja tega zdravila ne priporoča za bolnike, ki so že vznemirjeni.. če sem prav razumela bolj paše depresivnim, saj jih dvigne, nas, ki smo pa že itak v luftu, pa meda še bolj navije... menda je ta razlika samo v začetni fazi, ko se še privajamo na zdravilo in menda kasneje ni razlik. Si pa želim, da bi dobila najboljše zdravilo za mojo motnjo. Skratka, zaenkrat Ecytari dajem možnost. Prav z veseljem jo popapcam vsako jutro.. kaj čem.. sama si ne znam pomagati... 

[semMateja]

Živjo, Alprinta,

tudi jaz sem bila pred časom, tako, kot ti opisuješ ...hiperaktivna - več stvari hkrati, misleč, da moram vse opraviti nemudoma in takoj, imela sem zelo visoke zahteve do same sebe in tako naprej in tako naprej...

potem se je začelo...dolgotrajen stres (ampak res dolgotrajen), ki se je zadnje pol leta nenormalno stopnjeval...tako daleč, da ga nekega dne nisem uspela več obvladovati...bila sem razdražljiva, brez energije, utrujena, žalostna, nemirna, tesnobna...počutila sem se kot tempirana bomba...sledil je panični napad (prvič v življenju)...vse je bilo zame tuje in neznano, prvič sem se znašla v takšni situaciji...strah, kaj pa je to, kaj bo pa sedaj, kaj bodo pa drugi rekli itn..

Da malce skrajšam...diagnoza psihiatra po tem dogodku je bila "mešana ansiozno depresivna motnja, ki je nastala kot posledica dolgotrajnega stresa".

Sprva sem seveda mislila, da bo ta bolezen minila podobno kot viroze (kaj hujšega doslej v življenju na srečo nisem prebolevala), pričakovala sem takojšnji učinek zdravil...pa zadeve niti približno niso šle tako hitro...po povečanju doze se je stanje začelo izboljševati, bistven napredek pa se mi zdi, da je bil šele takrat, ko sem sprejela dejstvo, da tokrat ne bom štela niti v dnevih, niti v tednih, pač pa v letih. Lahko mi verjameš, da sem to dejstvo presneto težko sprejela in sem rabila kar precej časa.

Sedaj poskušam usmerjati svojo energijo v spreminjanje svojih vzorcev in navad - tistih, za katere ocenjujem, da zame niso dobri....

[KDŽJI123]

Pozdravljena Alprinta !
Dobrodošla med nami !
Lepo da si našla ta forum, ki ti bo gotovo koristil. Tudi jaz sem pred dobrimi tremi meseci čisto slučajno našla pot sem in spoznala čudovite ljudi, ki me znajo tudi tolažiti, če je potrebno.
Ja, pri ADjih je pa tako, da čisto različno vplivajo na ljudi. Jaz sicer ne jemljem enakih, kot ti, pa vendar ti lahko povem, da so se pri meni začeli stranski učinki, nekje po 5ih dneh jemanja in izginili po dobrih 14ih dnevih. Bilo je precej hudo, vendar se je splačalo. ADji pa so začeli prijemati nekje okoli 4 - 5 tedna jemanja. Ko sem že skoraj obupala in mislila da mi ne pomagajo, se je stanje začelo normalizirati. No, ne da se sedaj že čisto OK, vendar vidim in čutim velik napredek.
Zato, kar lepo po korakih in videla boš, da se bo obrestovalo. Že to je velik napredek, da načrtuješ in da si med nami.
Bodi lepo in oglasi se še kaj !
Objem, 

[trzinka]

Alprinta, živjo !

Tudi jaz, kot moji predhodniki se spopadam z anksioznostjo in paničnimi napadi, pa še kaj je bilo zraven. Seveda na ADju že leto in pol, ampak lahko rečem , da sem prerojena. Kljub nihanjem, ki občasno pridejo, se dobro držim.

Zakaj anksioznost? Seveda se vsi sprašujemo, potem pa ugotovimo, da so to nerealni miselni vzorci, ki izvirajo največkrat iz otroštva. Prebudijo jo pa stresi, pregorelost, ....

Če boš imela močne stranske učinke, se zavedaj, da bodo minili in da bo po določenem času res bolje. Potrebno je, da vztrajaš in ne obupaš.
Ti pa kasneje toplo proporočam, da se udeležiš kakšne skupine za samopomoč, ali pa delavnic ali pa si poiščeš psihoterapevta, ki se ukvarja s kognitivno vedenjsko terapijo. Meni je zelo pomagala. Spoznaš svoje napačne miselne vzorce in se jih naučiš prepoznati in pravilno odreagirati, preusmeriti, realno razmišljati.


Vse dobro ti želim

[alprinta]

Krasni ste forumci   

Današnji dan sem preživela kot popolnoma zdrav človek,
tako se odpravljam tudi spati. Hvaležna za neprisotnost bolečin.
Celo preobčutljivosti na zvok nisem imela, kar se mi ni zgodilo že dolgo časa.
Lepo se je počutiti normalno. Pa četudi vsaj za kak dan

Trzinka, hvala za tvoj post. Definitivno si želim terapije, sem pa omejena,
namreč, nimam lastnega prevoza, tako, da se bom najprej pozanimala kako je s tem
v mojem domačem kraju.

Moram nekaj deliti: danes sem imela dogovorjen termin za masažo (fizioterapevtsko - zaradi bolečin), ker nikakor nisem uspela dobiti prevoza (povezave z javnim prometom so pa obupne), sem vzela Taxi.
Moj maser mi nato ni hotel računati... že tako ga "obožujem", ker mi resnično pomaga, zdaj sem pa prepričana, da je angelski. Lepa gesta, ki pomeni.

[semMateja]

Lepo, Alprinta, da si to pozitivno noto delila z nami. Razveseljivo je, da se kljub splošnemu hlastanju družbe po materialni veličini vsaj pri nekaterih ljudeh še ni izgubil občutek za človečnost. Tvoj maser ga ima in ti tudi...prav tako verjetno lahko rečemo za vse, ki pišejo in berejo na tem forumu.

Bravo za nas LJUDI, upam, da bo človečnosti vsak dan več...

[nenci]

Alprinta, vidiš,  da bo šlo. Korak za korakom. Včerajšnji dan si preživela kot popolnoma zdrav človek  Počasi bo vse več takšnih dni. In vsakega posebej se lahko razveseliš. Vsak dan naj bi živeli, kot da je nekaj posebnega, čeprav sami vemo, da temu ni tako, je veliko narejenega, ko se tega začnemo zavedati. In tvoj maser  lepa gesta, res. V sedanjih časih pa sploh.
Upam, da boš nekako uspela prihajati na kakšne terapije, brez lastnega prevoza je res nerodno.

Poskusi. Pa mnogo uspeha.

lep dan 

[anita]

Živjo, Alprinta!

Pozdravljena med nami! Ja, tale forum je res pravi balzam za dušo...  Tudi meni so tukajšnji prijatelji v zadnjem mesecu, ko sem se spet malo "sesula", zelo pomagali (včasih že samo zato, ker sem vedela, da so tu, seveda pa tudi z nasveti). Tako da kar beri forum, zelo pomaga. 

Sicer pa, kar se tiče Ecytare - tudi jaz jo jemljem (še par dni pa bo en mesec). Stranskih učinkov k sreči nimam, mogoče je bila na začetku migrena malo bolj pogosta kot ponavadi, sicer pa nič takega. Edino ko sem po štirih dneh s polovičke prešla na celo tableto, sem dva dni bolj ko ne prespala. Sem pa zdaj veliko bolj vesela, brezskrbna, v zadnjem mesecu je teta anksia prišla na obisk samo enkrat, pa še to za kratek čas in sem jo hitro odslovila. Res pa je, da sem začela hodit tudi na psihoterapijo, ki se mi zdi zelo fajn in ti jo priporočam (če boš le našla kaj v tvoji bližini).

Lep dan ti želim in upam, da boš tudi tega preživela kot "popolnoma zdrav človek" - verjemi, vedno več jih bo!  In tudi če bo vmes kak slabši dan, se s tem ne obremenjuj, tudi taki morajo biti (tudi vsi "normalni" ljudje jih imajo...  ) - takrat si odpri eno veliiiko pisano marelo, da te ne premoči, za dežjem pa vedno posije sonček! 

[alprinta]

Nenci in Anita - hvala vama. Saj vesta, koliko pomeni pozornost

Danes prezivljam dan kot "malo manj zdrav človek".

Nervozna sem, brez obstanka, telo dela, kot, da se ne vem kaj dogaja - mišice napete kot, da so ves čas v pripravljenosti na ne vem kako hudo akcijo. V bistvu sem, kot bi bila polna adrenalina.

Se sproščam kadar je občutek najmočnejši in se skušam čimbolj zamotiti z deli s katerimi sem že dlje časa odlašala.
Od današnjega seznama mi je ostalo le še "čiščenje hladilnika" .

Mislim, da sem vaš (no, sedaj lahko govorim v prvi osebi množine  ) forum odkrila predvčerajšnjim in že z nekaj branja razmišljam 80 odstotkov drugače, kot sem bila vajena do sedaj. Se še ujamem pri "hipohonder" razmišljanju.. 

Že včeraj zvečer sem vse svoje težave videla v precej drugačni luči,
tudi vzroki so se mi počasi začeli odstirati.

Je pa seveda še vedno prisoten strah, da z menoj nevrološko nekaj ni v redu
(nekaj, česar pač zdravniki ne odkrijejo  ) in seveda, da težave nikoli ne bodo minile.
Ne me narobe razumeti - čedalje bolj verjamem, da je vse posledica psihosomatike
- veliko lahko še sama storim in sploh ne dvomim, da mi bo pomoč strokovnjakov zelo izboljšala ali celo odpravila motnjo(e).
Jasno, da bo to dolgotrajen postopek in da osnovni strah verjetno še dolgo ne bo izginil - saj sem (in še) dolgo živela na sebi škodljiv način.

V šali velikokrat rečem, da sem sama sebi največji sovražnik - pa sedaj vidim, da v bistvu sploh ni šala! Se moram spoprijateljiti s seboj. 

Na psihoterapijo si resnično želim, celo veselim se je. V kratkem imam kontrolo pri osebni zdravnici, glede AD-jev. Takrat se bom pozanimala kako je s tem v našem ZD-ju. Če bom v krizi pa itak že prej.
Zaenkrat mi kar gre. Sem optimistična glede mojega zdravstvenega stanja. Sploh po branju vaših prispevkov.

V bistvu prav ne morem verjeti, da moja osebna zdravnica ni sama od sebe pomislila na psihične motnje! Jaz sem jo sama prosila za AD-je.
Hvala bogu, da sem pred kratkim spoznala nekoga, ki ima težave s depresijo in on mi je preko previdnega pogovora o svojem zdravstvene stanju približal kongnitivno terapijo, antidepresive,
itd.. če ne bi bilo njega, bi šla zagotovo po poti izpred petih let. Kalvarija!

Malo sem razočarana nad svojo zdravnico. Ko rečem malo, mislim veliko  .

Neverjetno, kako anksioznost izgine, ko popolnoma zaposlim misli. Celo, če pišem o anksioznosti.

[trzinka]

Zelo malo je zdravnikov , ki so dobro poučeni o naši psihi. Jaz sem imela srečo z osebnim zdravnikom, ki pa je v bistvu nadomeščal mojo zdravnico in mi takoj postavil diagnozo in dal ADje, ki so mi  in mi še pomagajo. Takoj me je opozoril na stranske učinke, povedal kaj se z menoj dogaja, skratka kasneje sem bila presenečena nad njegovo skrbjo in znanjem o tem.


Kar se tiče tvojega maserja, ti lahko samo rečem, hvala bogu, da taki ljudje sploh še danes obstajajo. Lepa gesta

Vidim, da se sama zelo dobro poznaš in ti uspeva krotiti težave. Držim pesti, da bo vedno bolje

[alprinta]

Danes sem toliko novih stvari razmišljala o sebi, da niti ne vem kje naj začnem.

Mogoče za začetek nekoliko iz mojega backgrounda:

Moj oče je imel šizofrenijo, tako, da sem do svojega 17 leta (takrat je umrl)
vsrkavala "zanimive" vedenjske vzorce. Obdobje zame ni bilo travmatično -
oče ni bil agresiven, v mojih očej je bil le velik otrok, na katerega je bilo potrebno ves čas paziti.
Zame je bil normalen oče, saj drugačnega nisem poznala  .

Spomnim se, da ni nikoli jedel tablet, ki bi jih moral, ostale je pa jedel,
kot, da so bombončki.
Od vseh bolezni, za katere je trdil, da jih ima, so mu dokazali le ledvične kamne,
katere so mu kirurško odstranili.

Spominjam se, kako zelo so očeta bolele njegove "nebolezni".
Pot mu je tekel v potokih po obrazu, tako zelo je trpel. Od okolice pa ni nikoi dobil nič drugega,
kot izjavo da ima "fiksno idejo". Žal se tudi mama ni primerno odzivala, ampak kaj,
ko sama ni ničesar vedela o šizofreniji. Je pa za očeta skrbela, ga imela rada in pomagala po svojih najboljših močeh.

Zavedno mi je bilo glede njegovega bolezenskega stanja (poleg tega, da mi je bilo zanj hudo, ker se mi je smilil) najhuje to, ker je okolica mislila, da je moj oče alkoholik (ko je bil enkrat hospitaliziran, se je vidno spremenil - shujšal, ni bil več skoordiniran, stekleno je gledal...).

V bistvu želim povedati, da sem bila še do pred kratkim prepričana,
da me očetova bolezen ni zaznamovala v nikakršnem pogledu. Pa me je. In to kar pošteno.

Ko so me pred leti (cca 6 let nazaj) napadle migrene (take z vso dodatno opremo - bliskanje, delna izguba vida, nezmožnost govora, nezmožnost razmišljanja, preobčutljivost vseh čutil in seveda še glavobol), sem si pomoje z naučenim od očeta in v strahu pred ponovnimi napadi, uspela konstantno ohranjati vse simptome (na nizki ravni, ampak, prisotni so bili).

Naslednja diagnoza, katero sem dobila so bili še tenzijski glavoboli, ki naj bi jih imela zaradi težav s hrbtenico. Na hrbtenici okvare nimam, se mi pa redo zategne mišica med vratom in ramo, kar je zelo boleče in res povzoča glavobole (ti so tipčno tenzijski in nastopijo v momentu, z vso silo - če preneham z dejavnostjo, ki obremenjuje to mišico - glavobol preneha).

Skratka, jaz sem uspela nekako povezati okvaro hrbtenice z migrenami in tako gojila in razvijala simptome. Sprožilec pa je bila lahko že sama Anksa, saj se mi je zaradi anksioznosti padla koncentracija, nato sem samo razmišljala, da ne morem več razmišljati, nakar res nisem mogla več misliti (še številke sem s težavo razporedla po vrstem redu) nakar mi je zameglilo vid, vidno polje mi je pričelo utripati, občutjiva sem postala na zvok in dotike, če sem še zapaničarila so bili pa še mravljinci... vse do faze slabosti in vrtoglavice.
V hipu sem postala tako zelo utrujena, da mi je bilo še prazno šalico težko premakniti za par centimetrov. Naslednji dan sem pa lahko prekolesarila 100 kilometrov?!?!?! In tako nekaj dni, nakar spet konc. In potem samo še konc vsak dan . Na koncu so bile pa itak že vse misli usmerjene samo v počutje in analiziranje kako vidim, ali se mi vidno polje trese, kako je s koncentracijo, ali mi gre zvok na živce... moj bog, kaj sem si naredila!

Skratka, če so moje težave psihičnega izvora sem prav vesela, bom vsaj vedela prot komu se borim.
Do sedaj je bil "sovražnik" neviden in je lahko neusmiljeno sekal po meni. Zdaj se lahko pripravim.
Imam veliko sredstev za boj.. in voljo.. in energijo! Prej je bil samo strah.

Sori, če bo kaj nepovezanega, zdaj se mi ne da še 1x brati, se odpravljam spati.
Še enkrat bi rada povedala, kako zelo vesela sem, da sem vas našla.

Hvala, da ste utirali pot, po kateri je meni sedaj lažje hoditi...

Lahko noč, upam, da vsi mirno spite.

[Aello]

No, to pa je POPOLNOMA enako kot pri meni.

Migrena z vso "dodatno opremo" in ko je ni konstantno razmišljanje v smislu: ali vidim OK, se mi megli?, so to navadni mravljinci ali migrenksi mravljinci?, zamenjujem zloge v glavi?, je moje razmišljanje OK ali je predmigrensko?.

Imam jo cca 20 let ampak to konstantno razmišljanje o migreni je prišlo pred približno dvema letoma in par mesecev za tem diagnoza depresivno - anksiozna motnja. Eno leto sem papala Cipralex, zdaj sem več kot eno leto off.

Razmišljam o kognitivno-vedenjski terapiji, ker me to konstantno razmišljanje o tem ali bo migrena ali je ne bo blazno utruja...

Rada bi ti povedala, da ZELO DOBRO vem kako je, ne vem pa, kaj se da glede tega storiti...

[alprinta]

Alleo hvala za tvoje javljanje.

Tudi sama se želim lotiti kongnitivne.
Slišala sem veliko pohval glede dr. Resmana iz Lesc,
vendar so mi njegovi pacienti povedali, da terapija pri njem traja tri mesece.
Vsak dan po nekaj ur.
Kako naj si vzamem toliko bolniške?!?! No, če ne bi šlo več drugače...
Verjetno se omenjena terapja izvaja še na kak drugačen način. Bo treba malo pobrskati.

Alleo, kako pogosto pa imaš migrene. Jaz prave, tipične zeloooo redko. "Moje" pa lahko kadarkoli...
Ali so ti AD kaj pomagali?

Sem se pa nasmejala, ko sem brala, da tebe tudi skrbi, če zamenjuješ zloge v glavi... nasmejala sem se sebi, ne tebi.

[Aello]

Ja, zamenjevanje zlogov je ena neumna fora, druga pri meni pa je, ko tipkam in zamenjam črke in sem potem takoj OMG, migrena bo!

ADji so meni pomagali iz depresivnega obdobja in "pravih" migren je bilo bistveno manj (v bistvu samo ena v letu dni). Ko sem prenehala z ADji so bile migrene spet pogostejše, pravtako strah pred njimi (ki ga pred depresijo skorajda ni bilo).

Sicer pa imam migrene cca enkrat na 2 meseca - to je zadnja leta. Pred leti sem jih imela 3-4 letno, svetla izjema je moje obdobje od 18 do 23 leta, ko pa sploh ni bilo nobene! Imam pa jih od 12 leta.