|
jasna
gost
|
 |
« Odgovori #1 dne:: sobota, 13. februar 2010 ura: 01:08 » |
|
Česar se pa seveda drži le malo terapevtov. Zato je zaupanje podatkov pacientov na oddelkih psihiatričnih ustanov lahko najbolj neumna stvar na svetu. Človeka moraš poznati, preden mu zaupaš intimne vsebine svojega življenja. Ljudje, ki se zdravijo na oddelkih lahko kaj hitro zaidejo v past, ko so v stiski in se zaupajo psihoterapevtom ali zdravstvenim tehnikom, ki lahko samemu pacientu izredno škodijo. Če terapevt ali tehnik izkoristi pacientovo informacijo v širši krog terapevtov ali tehnikov, je to zame prav bolno, čeprav se to ves čas dogaja, pacienti pa smo žal nemočni. Kaj pa lahko naredimo, če nas nekaj močno skrbi, smo hospitalizirani in se zatečemo po pomoč k osebju. Zdravstvena oseba, se dela, da nas posluša in razume, in še bolj spodbuja naše zaupanje, celo zastavlja vprašanja, potem nas pa na boleč način potunka, ko izkoristi našo iskreno izpoved v namen dobre šale na sestanku med osebjem. Lahko pa tudi na slastni kavici v udobnem naslanjaču med sproščenim pogovorom izda malo preveč stvari, seveda ne namensko, ampak nadvse nepravično do spoštovanja pacientovih želja. Pacient gre lahko v stanju bolezni večkrat na led. Sovražim, da te terapevti in tehniki izkoristijo za dvornega norčka. Pa je to vseno izkusilo veiko pacientov. Seveda so tudi pacienti, hospitalizirani na oddelkih odvisni od počutja osebja, oziroma od njihove dobre ali slabe volje.
|
