Psihicni hipohonder

[Omni]

Hehe, si me prov nasmejala Vesna - bom doktorirala ja 

Že hodim boljšim dnem naproti. Zagotovilo da bo minilo, mi res polepša dan. Največji problem je vedno zjutraj, ko se zbudim in hočem zaspati nazaj, pa mi v pol snu prihajajo na plano kr ene ideje - ne moreče, ampak res KR NEKI, in mi ne pustijo spati. Drugače se pa čez dan poskušam zaposliti z raznoraznimi stvarmi, in mi tudi uspeva
Še pridejo trenuteki, ko mi gre na živce, da kr neki razmišljam, ampak se spomnim, da jaz vplivam na to, in da vse kar moram naresti je, da neham misliti na to. Počasi bom pa že prilezla vn.

Onix in Vesna, super sta! Zelo cenim ker mi pomagata

[vesnav]

[Omni]

Pozdravljena moja draga

Zdj sm bla ene par dni kr fajn. Res odlično. Tud zjutri mi niso morile nobene misli, in sm bla skoz skoncentrirana na kar sm delala. Uglavnem, šlo je na bolš.

Učeri me je pa spet neki zagrabil... sm spet mal preveč pustila razmišljanju, da me prevzame. In mi je zdj spet mal čudn vse skp... Sm šla v razmišljanje da mi smo kr ljudje, kr tle okol hodm... VIDM, znam brt, kr sebe vidm v ogledalu; a tko js zgledam? kr tuki sm, in govorim... Svašta  Kot ena out-of-body experience.
Pa dans zjutri so me spet kr ene misli napadale. Pa že drugi dan mam kr ene sanje.

Morm spet pozabit na vse to, in se nehat ukvarjat z bedarijami. Je pa res, da že laži prenašam - me ne iztir več tok, pa kr hitr znam pozabit na to. Pomoje bo šlo kmal stran  Upam...
Ker zdj me tud več ne napadajo grde misli. To fazo sm zgleda že dala čez Če se pa že spomnem, se pa ne sekiram, in si ne razbijam glave zakaj na to mislm, če nočem. Pustim da gre. Pa res sm vesela, da se zdj ob filmu lahko sprostim, mmmm 

Želim vam lep dan

[vesnav]

Juhu...

Super.

In zapomni si: tudi ko pride, bo že šlo stran..

In pusti naj gre. In ne boj se, ko pride...

Pa filme gledat, ja, kvalitetne, ampak ne preveč zamorjene.

Uživaj!

Vesna

[Omni]

Helou,

sej vem, da ste mi že vse povedal kako pa zakaj, in ja, da bom tud kdaj padla, ampak se bom tud pobrala... Rada bi se sam zaupala, kaj se mi dogaja. Mi je grozn v seb to držat. Nočem pa obremenjevat fanta. Mu raj sam rečem, da spet preveč razmišlam, ampak da vem da bo minil.

Dans na primer, sm se spravla zlagat cunje na postlo, in sm svoji mački hotla preprečit, da bi šla na postlo, ker ful dlak pušča. In med tem k sm jo ene 2kat prepodila dol s postle, sm se počutla s tem tud mal žleht, ker sm tud hotla, da se muca mal nauči poslušat, ko ji rečš da česa ne sme. In pol sm se kr iznenada vprašala zakaj to delam, zakaj sm žleht - kt da sm sama seb v nasprotovanje stopila. Kot da samo sebe kregam, in zdj se morm sama sebi 'opravičt' oz se zagovarjat. Prov strašna misel  ...da morm sama seb opravičevat svoja dejanja oziroma razmišljanja. Kera bedarija In valda si pol ne smem na taka bedasta vprašanja odgovarjat, ane?

Sej se nočm ustrašt, ko kej tazga pride, ampak se useen... Spet sm skoz v svoji glavi. Učeri sm bla tud. Ampak proti večeru sm bla spet kul - joj, kok je blo fajn 

Ja, res je - maš vzpone in padce. Sm bla prej par dni že kr čist fajn, zdj sm pa spet padla nazaj. Preveč si govorim kako morm reagirat na vse to, namest da bi res tko reagirala. Se bom izboljšala!

Lep dan

[Omni]

Rabim mal motivacijskega govora... Spet sm nervozna, in vsa čudna.  Včasih koncentracija kr noče pridt... Bi rada brala knjigo, ampak se počutm zlo nesproščeno, ko jo berem.
Buuuu 

[Onix]

Omni ne se sikirat, to je zelo pogosto, da se ne moremo koncentrirat, ko smo tesnobni. Pejt mal vn na zrk, pa ene parkrat globoko vdihni in izdihni s trebušno prepono... Dons je pa nasploh en smotan dan, tud mene daje tesnoba, no zdej po Torendu je bolš, ampak velik jih jamra dons... Upam, da se boš kmal bolš počutila  

[Omni]

Hehe, si me že takoj nasmeju
Ja, zdele si bom najprej nardila čajčka, pol pa vn na en sprehod, pa na eno kepco sladoleda.
Takoj je bolš, ko spet spoznaš, da nisi sam  Me veseli, da si ti že boljše 

[vesnav]

Eh, Omni..

Večina ljudi se pogovarja sama s seboj, pa tega niti ne zazna.
Ti pač.
Jaz itak...

Včasih se v mislih prepiram, to so strašni dia(mono)logi, hahaha...
A: No, čisto prav ti je, zakaj pa nisi šla pravočasno na teren? Zdaj pa imaš dvakrat več dela?
B: Mah, kaj mi govoriš.... Včeraj sem šla pravočasno, pa sem imela dela še več...

Drugi dan:
A: Evo, res ne bom več toliko kadila... Danes bom zmanjšala, morda v ponedeljek pa čisto preneham, začnem telovadit vsako jutro, si bom stiskala raje zjutraj sveže sadje...
B: Taprava! To si rekla že prešnji ponedeljek, pa pred enim mesecem, pa lani za novo leto, pa za okrogli rojstni dan...

Evo, samo kapljica morja mojih razgovor v glavi...
Včasih jih zapišem, največkrat pa pozabim in raje poskušam v utečenih stvareh narediti kaj malo boljšega. Si je treba kaj pustiti tudi za prihodnost..)

Drži se in ne sekiraj...

[barbarasostaric81]

lep pozdrav vsem tukaj gori,sem čista sveža in upam da mi boste vsaj vi malo pomagali pozitivno.Stara sem 29 let mamica 2 majhnih sončkov,ki se že bori 2 leti z to anksiozo in paniko,oh kakšne bolečine so to,Začelo se je z glavobolom oz.pekla me je,nato pa z napadi.Pri zdravniku sem bila že nešteto krat a kaj koda se mi zdi da ti neverjamejo in te nejemljejo resno.Zanima me če ima kdo iste probleme kot jaz da se mu bolečine sprehajajo po celem telesu,komaj čakam da grem v posteljo potem me nič ne boli a ima kdo enake težave,hvala že v naprej Žalostna

[Omni]

Js ko se zavedam svojih pogovorov v glavi, ni takrat nč konstruktivnega. Same bedarije. Sj lih takrat ko VEM da razmišljam, takrat mislm na neumnosti. Ko sem normalna, se razmišljanja ne zavedam, in ne vem da se pogovarjam sama s sabo, čeprov verjamem da se.

Dans spet razmišljam neke traparije - da kr živimo na planetu u pm, da smo ljudje, najbolj razviti od vseh vrst, in me kr panika zgrab, ker mislm na take podrobne stvari o življenju, čeprov jih vem že od skoz In me prej ni kr panika zagrabla. Pač razmišljanje, in sem ga lahko odmisnla, če sm hotla. Zdj pa ne. Zdj se ga ne morm rešit. Si rečm 'bmk!', ampak spet pride nazaj, grrrr.

Mogoče je to, ker sm zdj dva dni žurala, in sm bla mačkasta, in se pol čudn počutiš. Dans sem pa spala sam ene 5urc, ker sm mela neke obveznosti, in sm spet čudna. In pol kr neki povezujem - s čudnim počutjem pride čudno razmišljanje. Traparije uglavnem, tko k zmeri.

Jokica sm. Kr vse misli me napsihirajo. Grem raj gledat en film

[barbarasostaric81]

ah ja imam praveč časa in razmišljam le negativno in si izmišljujem kaj mi kaj če me bo kap kaj če imam raka res je hudo z tem živet res hudo

[vesnav]

Omni,
Pejt, pa povej, kakšen se ti je zdel...

Sicer pa je tipično, kar praviš, kadar primanjkuje spanca.
Jaz se čist zadeta, in to čedalje huje. Z leti pa sploh.. Utrujena, zmedena, ampak se vseskozi zavedam, da je to zaradi tega npr, ker sem spala premalo. In otem kr neki... Se pa spomnim tudi svojih razmišljanj o planetu pa še kr neki o telesih na ulici, kar se sploh v podrobnosti ne spomnim več, vem pa, da me je bilo ob tem strah in grozno.
Naspi se pa poročaj o filmu.


Žalostna, daj pojdi si slikat glavo, če si pa že, pa morda potrkaj na vrata kakšnega terapevta. Gotovo mora biti razlog za tvoj glavobol, fino bi bilo vedeti, kdaj se ti je glavobol pojavil... Predlagam, da odpreš svojo temo in se razpišeš... Sicer pa k nekemu strokovnjaku, pa težave na plan, nič v posteljo... Saj ti že to pove, da se tam počutiš varno in brez bolečin, da so tvoje težave psihičnega izvora. Česa se bojiš tam, kjer postelja meji na realno življenje in kaj te najbolj bremeni? Sama imaš odgovore, počasi jih odstiraj...

Žalostna Barbara,

dobrodošla v klub... Saj bo, počasi..

[barbarasostaric81]

hvala ti zelo lepo napisano,bila pri zdravniku ki pravi da moj glavobol prihaja z vratne hrbtenice saj imam težave tudi z njo,nevem ka bi mi lahko to sprožilo,otroštvo sem imela bolj slabo rasla sem le v kreganju,ostala sama z otrokecom našla drugiga partnera se pa spustila do otrokeca ki mi seveda ni žal,sem pa zelo čustvena oseba ki me prizadene vse,predlani na morju sem izgubila sina ki smo ga iskali dobre4 ure a zame se je te podrl svet po dopusto pa se mi je začelo dogajat to.Hodi k psihjatrinji jemljem zolloft ki pa mi žal nena kaj dosti pomaga.   Vesela sem da sem našla nekoga ki me razume še enkrat hvala,lahko vprašam kakšne težave imaš ti

[vesnav]

Dobro vprašanje.
Ne vem točno, a mislim, da je moj problem, da silno želim verjeti, da je v vsakem človeku nekaj dobrega, pa me včasih popade, da ipak živim v prevari..
Posledično sem preobčutljiva, nikoli nimam dovolj ljubezni, glede na to, da jo imam silno veliko za druge.
Težko je s tem živeti.

Pred 10 leti sem imela najverjetneje zaradi dolgotrajne preobčutljivosti živčni zlom, panične motnje, sovražne misli in strah pred smrtjo. Danes, po 10 letih, sem si selekcionirala prijatelje in se posvečam družini. Zaradi nerealiziranosti v kreativnem smislu me še vedno gloda črv, sicer pa nimam nobenih težav več, razen strahu red smrtjo. Ker sem zelo trmasta, verjamem, da se bom z leti, kakopak:), tudi tega znebila.
Hvala, ker si mi postavila vprašanje, da sem takole spontano natipkala in šla še korak naprej...

ops. Hecno mi je, oprosti, ampak res je čudno, da se po vsem, kar si na kratko napisala, čudiš, zakaj imaš glavobole. Doživela si hud šok in imela ne-varno otroštvo.
Predlagam ti psihoterapevta in takole od daleč imam občutek, da bi ti koristila kakšna dobra hitra s pozitivnimi mislimi, nič literarnega, zgolj pozitiva.
Drži se!

[Omni]

Helou barbara,
tudi meni se je dogajalo, da sem se neprestano bala (sicer bolj malo časa), kaj če mam to, kaj če mam uno... potem je to preraslo v to, da sem bila venomer nemirna. Potem sm si pa rekla: "jah, kaj... če mam, bom pa umrla. kaj čš." - tko kot to delajo nehipohondri Sj vem da je recimo to dost grozna misel, ampak ker itak veš da nič nimaš... Treba se je nehat bat. Zakaj bi se kr bala, če se ti ni treba sekirat za brezveze

Mam še en navdihujoč primer za povedat. Imam kolegico, ki jo je isto kar naenkrat usekala nervoza, strah pred tem da bo umrla. Bila je na vseh mogočih preiskavah, dvakrat - ugotovil so da ima še preveč nekih dobrih stvari v krvi, ampak ona ni verjela. Napade je doživljala redno, utrip do 200 (semizdi) v mirovanju, kar se lahko spomneš... Ni mogla spat, mogoče 2 uri na noč, imela je ogromne črne podočnjake, begajoče misli... Po enem letu je pa vse to premagala. Začela je hodit na dolge sprehode, ker jo je to veselilo, brala je knjige, osredotočla se je na zdravo hrano in na hrano, ki vsebuje hormone sreče, in je zdj spet čist super fajn Tko da... vse to se DA premagat. Glavo pokonci!

Vesna, ti si me pa malo prestrašila :\
"Jaz se čist zadeta, in to čedalje huje."
Tega nisem čist razumela? Kaj je čedalje huje?  
A nisi rekla, da bo minilo  

Jaaa, pri meni je isto problem pred smrtjo :\ Preveč razmišljam v tej smeri. Imam fanta, ki pravi, da se ne boji umreti. Kaj bi dala, da se tudi jaz nebi 

Edit: Pa Vesna, nemorem ti povedat kok sem vesela, da si upala o tem spregovorit, ker js nisem upala rečt, če bi bila to slučajno pretežka tema... Pa tudi o planetu in to, in o ljudeh... Sem srečna, da nisem edina, ki so jo prizadele take misli 

[barbarasostaric81]

halo Omni ja lepo če imaš interes za sprehod,jaz ga žal nimam samo doma bi bila zaprta za 4 stenami,saj se doma najbolj varno počutim,zdaj me je že v avto parkrat panika zgrabla.Ah pa saj bo nekak upam vsaj v kratkem saj tako več nemorem živet vsak dan ta tesnoba ter bolečine

[vesnav]

Joj, Omni, haha... Oprosti, nisem te želela prestrašiti, ampak sem ena tistih redkih, ki pišem, tipkam, svoje misli, ne da bi prebrala za sabo ali slučajno razmišljala, kako jih bom formulirala. Ko sem šla zdaj nazaj brat, seveda, sploh ni jasno...
Torej: če ne spim, se počutim, kot bi bila okajena.. In to je vsako leto huje, v smislu - včasih nisem spala 4 dni, pa sem normalno funkcionirala v službi.. Danes pa ne spim eno noč, pa potrebujem 2 do 3 dni za regeneracijo... Razumeš?
Kot pri pjancih, na začetku ga dobro neseš, kasneje pa rabiš kozarec, dva...)))

Vse bo ok, tudi tvoje misli bodo izpuhtele... Ko te prime, se poskusi fokusirat, pogled usmeri samo v eno točko, npr. trgovino s čevlji, čez nekaj časa občutek izgine. In nekega dne.... ni več. Druga varianta je, da si pišeš.. Ma kr piši o vsem, kar doživljaš, ko te bo zabolela roka ali boš lačna, se bodo misli same preusmerile... Daj, nekako poskusi z duhovičenjem gledat na te stvari..
Drži se!

Barbara... ja tudi nimam interesa za sprehod, pa se prisilim.. Še vedno..

[barbarasostaric81]

Hvala Vesnav,veš zdi se mi da imam edino upanje še tu gor da mi nehče verjame kako je živeti z tem.Hodila sem k psihoterapevtu a kaj ko me je nomstop spraševal eno in isto in sem se naveličala tega.Upam da bo nekoč boljše za vse nas  na tem foromu in da se bomo še temu le smejali

[Omni]

Helou!

Vesna, sm doskrat prebrala tvoj zadnji post, ko mi govoriš, da bodo moje misli izpuhtele, in mi je velik pomagu. Ampak zdj zadnje dva dni, sm pa spet taprav podn...
Problem je ta, da sem bila včeraj non-stop v svoji glavi. In tud dans sm. Učeri sm se cel dan čist čudn počutla, ker sm kr skoz neki o seb razmišljala, ala kr tuki sm, pa kr razmišljat znamo (ful podrobno o tem :\), pa kr neki Nevem zakaj ne znam več racionalno razmišlat. Da bi si rekla 'Ja, tuki sm. Že ceu lajf sm tuki. In??'
Pa sem se poskusla fokusirat na točko - misli že zginejo, ampak koncentracija na zavedanje pa ne. In pol si rečm da zdj pa nom na nč misnla, in pol v ozadju že pridejo misli 'Na, spet si neki govoriš.' In pol 'Ja in kaj zdj, če si kej govorim?!'   
No, učeri zvečer mi je ratal bit skoncentrirana, ko sm neki delala za računalnikom, ampak drugač pa prej cel dan ne. In tud dans se ne morem skoncentrirat. Skoz sem v svoji glavi. Pomoje zato, ker se lih tega bojim, oziroma tega nočem.
Učeri sm bla skoz nervozna, k so mi kr neke misli prhajale, in sm bla že od teh misli tok prestrašena, da nisem upala it pisat dnevnika, čeprov sm si rekla, da ga bom, ker sm bla zihr, da se bom samo še bolj napsihirala, če bom zapisala misli, pa se poskušala spomnt na kaj vse mislm.

Dans zutri je blo mal drugač - sm bla kake 5 minut mogoče uredu, pol sm se pa ustrašla, da bom začela mislt, in od takrat sm že cel dan v svoji glavi. Edina izjema je, ko se je pršu fant mal crklat na postlo, pa sm vse odmisnla, ampak ko je šu nazaj za računalnik, sm bla spet sama s svojimi mislimi. In zdj ko je pršu v drugo, sm si že rekla 'Kaj pa če zdj ne bo ratal?', in itak ni. Sm se mu o vsem izpovedala, pa tud zjokcala sm se mal 

Nevem, a to potekajo neki nezavedni procesi v moji glavi, da se kr ustrašm, če sm v svoji glavi. Učer recimo, me je nekdo neki vprašu, in normalna, prisebna odgovorim... pol se pa že takoj znajdem v svoji glavi. Ampak toj najbrž zato, ker sm se prepričala, da ne znam it 'vn' iz svoje glave, ane? Valda da se znam skoncentrirat, če se hočem...

Res rabim spet mal nasvetov, al pa tvojih razmišljanj, karkol. Tud če se ponavljajo. Rabim tolažbo...

(p.s.: Zdj ko pišem ta post, sm popolnoma skoncentrirana na to kar pišem. Čudak js )

Upam da maš ti en super fin dan, dans ko se je sonček po dolgem času spet prkazu 

Edit: Je pa res, da včeri nisem nč tazga počela. Špilala sm neke nezahtevne igrce, pri katerih ne rabiš razmišljat, ampak to zato, ker sm bla že prepričana, da se ne bom mogla skoncentrirat. To je moja napaka. Morm upoštevat tvoj prvi nasvet o tem, da se zaposlim. Sam k sm kr tečka, pa mi gre na živce, da morm neki delat, da se rešm tega sranja. Ampak tko je,ane? Neki je treba narest za to, da 'ozdravim'.
Pa med tem ko razmišlam bedarije, se spomnem, da drugi zihr ne razmišlajo o tem, o čemer razmišlam js, in se spet počutm nekak prikrajšano za užitek, in pol se spet (že nevem kolkič) opomnem, da o tem nima smisla razmišlat... Ja, res, zaposlit se morm... Sam k sm tok brezvoljna. Ampak ja, potrudt se je treba! Go, me!