Kam in kako naprej?

[Slavka]

Draga samsara  Zagotovo ti lahko kdo ali kaj pomaga...vendar moraš najprej dat možnost za pomoč. Ne sprejmi, da si taka in da ne bo nikdar bolje...Tudi jaz sem bila pred leti takega mnenja, da sem pač šibka, nesposobna, da pač taka sem...hmmm...a veš, da sem se motila?!?
Vzela sem se v roke, si dokazala, da se DA! Samo hoteti je treba.
Probaj z psihoterapijo, predelaj svoje negativne občutke, počutila se boš močnejšo in osvobojeno. 

[green boy]

draga samsara meni to deluje kot depresija negativen misli,nič lepega,se ne moreš spomnit dobre stvari;
tak sm biu jes 2 leti nazaj ko nisem vrjel da lohka pozitivno mislim in glej uspelo je tudi to čeprav nisem vrjel...
malo se vzemi v roke in pa prisili se če ne gre drugače tudi jaz se morem pa mi ratuje včasih je samo želja zadosti da bi pozitivno mislila jes sm živ primer...

želim ti obilico dobre volje in pa lepo se imej
poročaj še naprej

srčen pozdrav
Domen

[samsara]

Živjo!
Po kakšnem mescu se spet javlam. Poskusila sem z vsemi omenjenimi stvarmi., vendar se mi zdi, da sem skočila 100 korakov nazaj in to kljub sledenju in upoštevanju napotkov. Samo še bolj sem zmedena in izgubljena.  Poleg vsega je konec faksa in sem večino časa doma, sama. Počutim se kot v filmu Repulsion on Romana Polanskega, ko je dekle v času sestrine odsotnosti do konca izgubila stik z resničnostjo.  Vse je nekako v megli. Morala bi se učit za izpite vendar ne gre in ne gre. Ne zmorem se skoncetrirati. Strah me je kaj bo šele z mano to celo poletje. D ne bi mislil na te stvari se poskušam nekako zamotiti, čas pa začne ponovno tako čudno minevati. v ene dnevu ne naredim skoraj nič.

Za začetek bi rada naredila izpite. Vendar ne vem kako se lotit, da se bom lahko dejansko kvalitetno učila več kot eno uro na dan 

[Roost 12]

Zakaj več kot eno uro? V osnovni šoli so nam (t.j. mojemu razredu) rekli, da je koncentracija pri učenju prvih in zadnjih 15 minut na višku, vmes pa na podnu. Zakaj se torej ne poiskusiš učiti vsak dan samo 15 minut in to vedno ob istem času. Če si nekje, kjer se ne moreš učiti, lahko 'ukradeš' 2 minuti, da se probaš samo spomniti kar si že prebrala/se učila prejšnje dni. Če se ne moreš ničesar spomniti, super! S tem namreč uriš spomin (rezultat ni pomemben...samo, da 'brskaš'). Če se ti kdaj ne da učit, se vseeno vsedi samo za 1 minuto. Lahko samo gledaš knjigo. Zakaj je to tako pomembeno? Ker si s tem gradiš rutino. Ta pristop je največkrat omenjen pri meditaciji. Sam jo uporabljam za dnevno telovadbo (sklece, razgibavanje, in drugo afnanje ) in moram reči, da res deluje. Prej sem vedno probal telovadit takrat, ko me ni mogel noben videti (na skrivaj), kar je pomenilo, da sem telovadil nekaj dni potem sem pa nehal. Že samo en dan je dovolj, da se navadiš na "ne-delanje stvari". Moja ura je 19:00. Vseeno ne čakam, da se številke pokrijejo s 19:00. K stvari se spravim nekje med 18:30 in 20:00. Če pa sem utrujen ali kar koli, pa samo nakažem pozicijo in končam. V tvojem primeru bi to pomenilo, na primer, prebrati samo en stavek.


Naslednja stvar, ki ti jo želim zaupati je, da si že od nekdaj imela tudi pozitivne misli. Poišči jih takrat, ko misliš, da samo opazuješ in ne misliš nič (ali drugače povedano: ko si fokusirana ven v svet in ne v sebe).


Baje vsi ljudje v življenju doživijo enako število pozitivnih in negativnih čustev. Razlika je samo v trajanju. Srečni ljudje doživljajo npr. žalost samo uro, dan, teden, medtem ko jo depresivni ljudje leta in leta. Isto velja za srečo in vsa druga čustva. Kaj to pomeni? Da je povsem normalno, če si kdaj žalostna. Tako, da ti ni treba čakati na prvi znak depresije, da bi si rekla "saj sem vedela, ni mi uspelo". Pač ta znak je bil samo ena dolina na poti navzgor, ki bo minila.

Še nekaj mi je padlo na pamet:
"Hvaležna sem, ker je včerajšnji dan minil."
"Hvaležna sem, ker je jutri nov dan."
"Hvaležna sem, da zunaj dežuje, da mi ni treba ven."

[samsara]

Hvala za dolg odgovor 

Zakaj več kot eno uro (s tem sem mislila na to, da bi se v enem dnevu vse skupaj učila več ur in ne naenkrat)? Ker imam še 4 izpite za naredit, ki so pogoj, da grem v naslednji letnik pri katerih je veliko snovi ali pa mi je  težko rezumljiva. Poskušam se naučit kolikor se lahko, vendar mi pri sistemu, kot si ga opisal, ne znese. Pri tem imam še veliko težavo z izražanjem in potrebujem veliko znanja in ponavljanja, da sem sposobna sploh izrazit neko misel (kar še ne pomeni, da je pravilna   )

Probam ostat pozitivna...za enkrat lahko samo upam na prizanesljivost profesorjev, ampak mislim, da sem začela razumet nektere zadeve in lahko, da mi bo zdaj lepše steklo to učenje     

[samsara]

Iščem kje bi dobila koga za pogovor za spodbudne besede nikjer nikogar...poskušam kupit kaj, da bi ustavilo to, pa ni nikogar, ki bi imel kaj več od običjnega 

[nenci]

Ne bo držalo, da ni nikogar. Tu, na forumu je vedno kdo.  Tudi spodbudnih besed. Čarobnih tablet pa ni. Pot je težka, strma. Vendar je na vrhu jasno in sončno vreme. Ni važen čas, kdaj dosežeš vrh, važno je, da se vspenjaš. In ti se vspenjaš. Že s tem, ko pišeš. In pohvala za odhod na skupino  Tudi če ti je bilo na začetku težko. To je posledica čustev, ki prihajajo iz podzavesti. S tem pa se pričnejo premiki.  Ne znam ravno dobro izraziti čustev, ki se ob delu na terapiji prebujajo. Vendar je ravno te potrebno predelati.

Čarobna tabletka smo mi sami. Da se pričnemo imeti sebe radi. To je prvi korak, potem je pot po strmini lažja. Vrh pa je prelep. Sama nisem še čisto gor. Vendar pa vidim njegovo obzorje. Iz črnega dna je to prelep občutek. Črno dno so bile moje misli, ki so mi delale hude bolečine, začaran krog, nemoč, tako kot sedaj tebi.

SMO TU, DRAGA SAMSARA, radi te imamo, imej se rada tudi ti.

[samsara]

hvala

[nenci]

samsara  vedliko uspeha pri učenju in izpitih. Držim pesti. Oglasi se kaj, piši, da ti bo lažje. Vsak boljši dan si zapiši, zapomni, naj ti da pozitivno energijo.   

[Arwen]

Samsara, kako kaj? 

[samsara]

Gre nekako...one day at the time. Malo pišem na forum, ker se bojim, da bom preveč začela jamrat. Drugače pa mi je ratalo dobit delo za dva tedna, mogoče me bojo v ponedeljek še poklical, če me bojo rabil. Upam, da bo iz tega kaj...čeprav ne vem kaj z denarjem, upala sem, da bom lahko kam šla na dopust, če bi imela denar, ampak na žalost nimam nikogar, ki bi šel z mano, niti za konec tedna

Morm rečt, da se mi je nasmehnila sreča, ko sem za en teden šla nekam kot prostovoljka. Blo je super, še posebej, ker je bila tam ekipa res super ljudi