Kam in kako naprej?

[samsara]

Lep pozdrav.

Že več let imam težave z depresijo. So obdobja ko je res hudo pa spet obdobja, ko lahko relativno dobro shajam skozi vsakdanje življenje v uživanju lepih trenutkov. Zdravnice ne obiskujem že več kot leto, saj nisem imela občutka, da kaj dosti odnesem od seans...razen seveda tablet. Nekako sem v tem času shajala, pred parimi mesci pa me je spet pošteno zadelo in sem našla doma staro škatlo antidepresivov in poplaknila preveliko dozo s alkoholom, da sem se ustrašila, da me bodo že morali odpeljati v bolnišnico. Podobna situacija se je že zgodila pred tem.  Po enem tednu sem bila že vredu in tudi psihično počutje se je popravilo. Po tem so bili še drugi padci, vendar ne tako hudi.

Že kakšen teden sem ponovno čisto na dnu. Zdaj že par dni ne hodim na faks ali kamorkoli drugam. Probam večino časa samo spat, ker takoj ko sem malo dlje pokonci začnem jokat in ne morem nehati.  Ponovno sem se začela s sampoškodovanjem (s katerim sem sama prenehala pred več kot letom, ko sem morala na šivanje).

Nimam nikakršnega zaupanja vase, samozavesti, nič. Bojim se iti ven, ker me je strah, da ne bi zdržala in bi dobila kakšen napad v javnosti (se je že zgodilo)

Poklicala sem celo psihiatrinjo in že od prejšnega tednas čakam, da mi sporočijo datum. Ne vem kako naprej. Rabim spremeniti svoje navade, si nekako urediti življenje, dobit samozavest, vendar ne vem kako to dosečt. Niti ne vem kakšne stvari obstajajo, da bi jih lahko poskusila (tudi v smislu hobijev) da bi pridobila neko zaupanje vase, svoje sposobnosti (seveda ne verjamem da jih kaj sploh mam-saj niti moji najbližnji ne vedo povedat kaj dobrega o meni)

Moj fant je že tako navajen mojih psihičnih padcev, da ko mu jokam v telefon, mu je samo nadležno. Kar mu ne morem zameriti.

Res ne vem kaj naj. Psihiatrinja mi je že pred leti rekla, da mi ne more dati nekih točnih napotkov, da bo bolje, da moram to najdi sama. Po eni strani se strinjam, vendar kako naj najdem rešitev, če pred sabo  že leta vidim samo stene brez vrat?

Trenutno sem najbolj jezna nase, ker nimam poguma, da bi si končala življenje. Večino časa se zatekam k sanjarjenju, ker ne verjamem, da bo v realnem življenju kaj bolje. 

[Arwen]

pozdravljena, Samsara 

Kje pa živiš? sama, pri starših? če pri starših, kakšne so pa kaj razmere doma? Praviš, da študiraš, torej si verjetno finančno še odvisna...

Preko društva delujejo skupine za samopomoč, pridruži se kakšni http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=433&Itemid=66

[samsara]

Ja, živim doma in najbrž še dolgo bom, ker tudi delam ne. O situaciji doma pa ne vem kaj dosti povedat, nimamo tako odprtih odnosov, da bi se lahko o svojih težvah pogovarjala z njimi, niti ne znajo svetovati, poleg vsega imata oba starša polno svojih težav in ju že majhne nevšečnosti potrejo.

Za te skupine...naj samo pošlem mail eni od voditeljic skupin, če se lahko pridružim? Mi je všeč ideja in sem že pred leti izrazila željo, da bi kdaj obiskala kakšno podobno skupino, vendar takrat moja zdravnica ni vedela za nobeno ter je ostalo samo pri obljubah, da me bo vključila v kakšno.

[Arwen]

Za te skupine...naj samo pošlem mail eni od voditeljic skupin, če se lahko pridružim? Mi je všeč ideja in

  nak, ti samo prideš 

[moljka]

Samsara, pozdravljena 

Moj predlog je, da si poiščeš boljšo psihoterapevtsko pomoč, ker tale tvoja zdravnica ti ne pomaga kaj dosti  Lahko jo obdržiš, da ti bo predpisovala tablete, ampak ti potrebuješ tudi nekoga, ki se ti bo res posvetil in te usmerjal v pravo smer.

Tudi na skupino za samopomoč se lahko priključiš.. Tam vsi poznajo take težave, kot jih imaš, in ne boš prav nič izstopala - pa še lažje se boš zaupala njim kot pa ljudem, ki teh problemov nimajo.. Če zaupamo nekomu našo zgodbo, nas to razbremeni 

Rabim spremeniti svoje navade, si nekako urediti življenje, dobit samozavest, vendar ne vem kako to dosečt. Niti ne vem kakšne stvari obstajajo, da bi jih lahko poskusila (tudi v smislu hobijev) da bi pridobila neko zaupanje vase, svoje sposobnosti (seveda ne verjamem da jih kaj sploh mam-saj niti moji najbližnji ne vedo povedat kaj dobrega o meni)

Super, da si se odločila za spremembo  Predlagam ti, da začneš z majhnimi koraki in se pohvališ za vsak majhen napredek v pravo smer. Na splošno poskušaj biti čim manj stroga do sebe. Čisto vsak človek je sposoben, tudi ti (jaz te npr. ne poznam, pa iz tvojega sporočila lahko razberem, da znaš vztrajati kljub težavam). Glede hobijev tudi razmisli, kakšne so tvoje želje, kaj te vsaj malo sprosti in razveseli, ter se ukvarjaj s tem.

Nekako sem v tem času shajala, pred parimi mesci pa me je spet pošteno zadelo in sem našla doma staro škatlo antidepresivov in poplaknila preveliko dozo s alkoholom, da sem se ustrašila, da me bodo že morali odpeljati v bolnišnico.

Ponovno sem se začela s sampoškodovanjem (s katerim sem sama prenehala pred več kot letom, ko sem morala na šivanje).

Oj, punca, tukaj bo tudi potrebna sprememba  Poskušaj najti kakšen manj destruktiven način, da sprostiš napetost, ki jo v takih trenutkih čutiš. Lahko napišeš na forum, kaj te teži, lahko psihiatrinjo prosiš za kakšno pomirjevalo in ga takrat vzameš v predpisani dozi, mogoče te bo sprostila narava, če imaš kakšno dobro prijateljico, ki te bo razumela, se ji zaupaj... Najdi nekaj boljšega!

Pa ne pozabi se met rada! 

[simonka]

Draga Samsara,

Trenutno sem najbolj jezna nase, ker nimam poguma, da bi si končala življenje. Večino časa se zatekam k sanjarjenju, ker ne verjamem, da bo v realnem življenju kaj bolje.


...je potrebno končati življenje, ker si v težavah? Še zdaleč ne. Imaš samo eno življenje in tega čuvaj. In na pravem mestu si, da se ti odprejo vrata nekje drugje. Tukaj najdeš pomoč, podporo, nasvete in toplino. Super je, da si spregovorila o svojih težavah.

Samsara, glavo pokonci, vse bo v redu, zaupaj si malo bolj, zmoreš in znaš. Zelo pogumna si, samo pobrskaj malo po sebi...ugotovila boš, da si močna veliko bolj, kot si misliš. .

Objem od Simonke

[samsara]

Hvala vsem za lepe odgovore 

Glede boljše psihoterapevtske pomoči...osebno mislim, da si večje pozornosti strokovne pomoči (pa naj bo to na tem ali katerem drugem zdravstvenem področju) deležen ko je stvar res kritična - ko je oseba hospitalizirana. Že zaradi samih čakalnih vrst je skoraj čudež, če se ti uspe zmenit za seanso enkrat na 14 dni.

Drugače pa ne vidim zakaj bi si zaupala in verjela vase ter se imela rada...ker ne vidim kaj znam in kaj dejansko sploh zmorem. Sploh ne vidim opcij, ki bi jih lahko probala...da bi se v čem našla

[Klary]

Samsara, nikar tako negativno. Vem, da se ti trenutno zdi vse najhuje, ampak verjemi, da življenje je lepo. Vse stvari v življenju so ustvarjene iz dobrega in slabega in takšno je tudi naše življenje. V njem imamo vzpone in padce, dež in sonce. Nikjer ni samo pozitivnega ali samo negativnega, na žalost je tako, da moramo spoznati tudi negativno plat življenja, da znamo ceniti pozitivne stvari. Nekateri pa se z negativnimi stranimi spopadamo malo težje, drugi malo lažje.
Simonka ti je že lepo napisala, da končanje življenja ni prava rešitev za odpravljanje viharjev, ki divjajo v nas samih. Najprej zamenjaj psihiatrinjo, zaslužiš si takšnega strokovnjaka, ki te bo razumel. Ozri se malo vase in okoli sebe, opazila boš da si močnejša, kot misliš, samo obupati ne prosim. Tukaj na forumu nas imaš veliko, ki ti lahko stojim ob strani in se nam lahko potožiš.
Napreduj korak po korak, nič velikega se ne zgodi naenkrat, pa četudi te bo včasih zaneslo kakšen korak nazaj, pa potem spet dva naprej, napreduješ. Bolje počasi, kot pa da ostaneš na enakem. Tukaj smo zate. Imej se rada in spoštuj se, Samsara je edinstvena in vem, da je nekje globoko v sebi močna. Ti to zmoreš.

[trzinka]

Že zaradi samih čakalnih vrst je skoraj čudež, če se ti uspe zmenit za seanso enkrat na 14 dni.

enkrat je treba začeti, pa čeprav počakati v vrsti ali iskati na več strani pomoč

Drugače pa ne vidim zakaj bi si zaupala in verjela vase ter se imela rada...ker ne vidim kaj znam in kaj dejansko sploh zmorem. Sploh ne vidim opcij, ki bi jih lahko probala...da bi se v čem našla

Najdeš se na skupinah za samopomoč, na forumu, na dobri psihoterapiji......., spoznaš kje sploh tiči problem in ugotoviš, da si sposobna nekaj narediti zase.

KO to ugotoviš pričneš drugače razmišljati, pričneš se imeti rada, učiš se in zoriš vsak dan, napreduješ.....Narediti je treba korak in vztrajati,

le pogumno

[samsara]

Danes sem gledala kakšna dela ponujajo kaj na študentskem servisu...sem nehala štet kolikokrat so napisali, da iščejo urejeno in komunikativno osebo mah, že tako sem se cel dan pridno in kokr tok uspešno poskušala zatirat notranji negativni glas, ampak kaj ko od družbe vidim katere stvari so pri ljudeh zaželjene in vem, da vsega tega nimam in nikoli tudi nisem imela... Vidim kako ljudje, ki so odprti, družbni in zgovorni lahko doživijo več kot nekdo kot sem jaz...že samo z bolj razvejano socialno mrežo izvedo več novih stvari in znajo najdi pravo pomoč glede raznih stvari...

[Arwen]

Samsara, nikar se sama seb smilit... pomoč je na dosegu roke, le korak je treba narest... osebni zdravnik, strokovna oseba, tudi bolnica, .... potem obstojajo razne delavnice, pa skupine za samopomoč... nič čakat, čas je za ukrepanje 

[Tresavček]

Zdravo!

Drugače pa ne vidim zakaj bi si zaupala in verjela vase ter se imela rada...ker ne vidim kaj znam in kaj dejansko sploh zmorem. Sploh ne vidim opcij, ki bi jih lahko probala...da bi se v čem našla

Ne tako razmišljat, prosim. To je velika neresnica, ki ti jo samo tvoj um-in način mišljenja preprečuje, da bi zaživela, kot je treba. Jaz sem podobno razmišljal in ni čudno, da sem imel strašno paniko, aksioznost, depresijo,...končal sem pa čisto zlomljen, uničen...

Vendar se je bilo potrebno odločiti in se naučiti imeti rad (kot se naučiti voziti avto, ali pa skuhati kosilo-"čeprav kuhat še zmeraj neznam")
Zato pa je potrebno imeti recept:

1.) Če bom mislil o sebi slabo, bo tudi telo tako odreagiralo. Če mislim na nekaj strašnega, mi začne srce razbijat, težave v trebuhu,... Če pa bom mislil na nekaj lepega, potem bo tudi telo tako odreagiralo...

2.)Imej se rada, to je ključ za vse težave, imeti lep odnos (mišljenje) s sabo. Ni važno, kaj znaš, kaj neznaš, koliko si velika, stara, kako zgledaš, kaj imaš važno je da si zadovoljna s sabo!!!
Predstavljaj si, da si ti v sebi v bistvu majhen otrok (otrok je popolno bitje, ker se ljubi) kar si bila, tvoja duša je majhen otrok. Kako bi mu svetovala? Bi mu govorila naj ne zaupa vase? Naj se ne ima rada, ker ne ve kaj dejansko sploh zmore?
Verjetno ne, ker tak otrok bi bil zelo nesrečen. Enako je s tabo, v bistvu si še vedno v sebi otrok, tako da se prosim spodbujaj, imej se rada kljub vsem težavam. To je največ kar imaš=sebe!
 
2.) Sprejmi sebe, kot darilo, svoje življenje, roke, noge, dušo, starše, ceste, vreme, tudi težave in probleme, bolečine. Vse je darilo narave, boga. On je idealen, popolen!! Človek pa ni popolno bitje, tudi ne rabi biti! Imej rada svoje neznanje, svoje napake, ker so čisto človeške in naravne, imej rada vse...Pa kaj če mi ne gre? Tudi mačka ne ulovi miši prvič, pa se ne pritožuje, ampak enostavno poskuša znova, znova in znova. Tudi rožica nebi cvetela, če bi se grajala, podcenjevala, ampak rožica se občoduje, zato je lepa (tudi kopriva in plevel).

3.) Bodi hvaležna za vse, kar se ti dogaja, vse je smiselno, bodi ponosna nase neglede na to, kar ti drugi lahko gobcajo ali ukazujejo!To je absurd, da imamo mišlenje drugih ljudi za bolj pomembno od svojega.

mah, že tako sem se cel dan pridno in kokr tok uspešno poskušala zatirat notranji negativni glas, ampak kaj ko od družbe vidim katere stvari so pri ljudeh zaželjene in vem, da vsega tega nimam in nikoli tudi nisem imela... Vidim kako ljudje, ki so odprti, družbni in zgovorni lahko doživijo več kot nekdo kot sem jaz...že samo z bolj razvejano socialno mrežo izvedo več novih stvari in znajo najdi pravo pomoč glede raznih stvari...

Odlično! Pohvali se, ker si se potrudila, da se že boriš s sabo, odlično in da že delaš na tem. Majhen korak si že naredila, bravo, kar naprej pogumno.
-Saj si odprta, če ne nebi zaupala svoje težave. Treba je začeti graditi tudi na tem področju! Kako biti bolj komunikativen, odprt, tudi to so samo stvari, katere se treba naučiti )


Verjamem in vem, da ti samo tvoje mišlenje povzroča toliko gorja. Vem, da si sposobna in zaslužiš si vso spoštovanje, ljubezen in srečo. 

[samsara]

Ury, hvala za prelep odgovor - mi je  definitivno polepšal dan  in mi tudi dal mislit, saj si me spomnil na nekatere stvari, ki sem jih že pozabila oz. odrinila na stran...med drugim tudi to kako bi nekomu drugemu govorila čisto drugačne stvari, kot pa jih govorim sebi. 

Je pa tako, da lahko delam na tem, da bi se stvari spremenile in tudi mam neke svoje dosežke, ampak, ko gledam za nazaj se mi zdi, da se pri meni ni kaj dosti spremenilo. Tudi ne vem več kako kaj izboljšati  omenjena je bila komunikativnost in odprtost...moji poskusi, da to popravim me niso pripeljli daleč

Moram pa nekaj popraviti...brez zamere prosim, ampak kako nekdo ve, da sem res nečesa sposobna? Sreče pa si tudi še nisem z ničemer prislužila 

Drugače pa sem si postavila nekaj kratkoročnih ciljev, ki jih želim in za katere vem, da če se bom potrudila, da jih lahko dosežem. Če bom pa doživela kakšno zadovoljstvo ob tem je pa druga...

[Arwen]

Moram pa nekaj popraviti...brez zamere prosim, ampak kako nekdo ve, da sem res nečesa sposobna? Sreče pa si tudi še nisem z ničemer prislužila 

he, čisto preprosto - ker enostavno SI sposobna za marsikaj (ker ima popolnoma vsako bitje neko sposobnost za nekaj, torej jo imaš tudi ti).

Srečo pa itaq zasluži vsak 

[gogi]

Samsara....človek je sposoben neverjetnih stvari, samo verjet je treba. 

[samsara]

Samsara....človek je sposoben neverjetnih stvari, samo verjet je treba. 

na žalost mi je marsikaj, kljub temu da sem verjela vtisto in se trudila, spodletelo

[Tresavček]

Super da ti je spodletelo

Saj vsakmu spodleti, tudi otrok ne zna hoditi takoj, velikokrat pade...pa ne obupa in se vseeno nauči hoditi, ne?
Tudi maček ne ujame miša v prvem poskusu, pa ne tarna, cvili, ampak poskusi znova, ne?
JAz mislim, hvalabogu, da nam spodleti, to ponavadi da še malo "olja" da se potrudimo in ugotovimo razlog, zakaj je bil tak rezultat, ne?
Vsekakor pa bodi ponosna, jaz bi že bil, ker sem poskusil, si čestital in se trudil naprej.

Tudi, če si se trudila, pa ti ni uspelo, to ni neuspeh. Uspela si že, ker si poskusila, ja?! Mogoče, si se na vso moč trudila, pa pot ni bila taprava!
Mogoče pa si uspela, a imaš prestog kriterij? Mogoče bi drugim ljudem to pomenilo uspeh, kar tebi pomeni neuspeh-razmisli.
Vsekakor pa se ne kritično, samoobsojajoče obnašat do sebe. To ne pomaga, nikakor povem iz lastnih izkušenj, prej škoduje. Raje bodi potrpežljiva s sabo si čestitaj za vse doseženo, čestitaj tudi za svoje napake, ker so tudi pomembne in čisto v redu...Sposobna pa si verjemi, vsak človek je marsičesa sposoben.


fajn bodi.

[nenci]

Bravo Ury  se podpišem.

samsara, srečo, srečo si si prislužila že tisti trenutek, ko si se rodila. Vsako živo bitje si zasluži svojo srečo. Prav vsako. Kako si pa kdo interpretira, vse to je v naših glavah.

Sposobna si marsičesa, tako kot vsi mi tukaj. Veš koliko je bralcev, ki nas ta trenutek berejo, pa si še ne upajo napisati posta? Sem prepričana da so in da bodo zbrali pogum. Tako kot si ga ti, kot smo ga mi vsi.
Ury je tako lepo napisal. Res je vse. Nimam kaj dodati, razen to, da upoštevaj njegov nasvet.

In udeleži se kakšne skupine, ki jih organizira naše drruštvo. Ni se potrebno prijaviti. Ti samo prideš.
Datumi so objavljeni na forumu.

Naredi si lep dan    objemam te  objemi se

[toja]

Nenci, Ury BRAVO!

 

Lep pozdrav tudi Samsari

[trzinka]

Ury