Ponovilo se je

[Filip]

Pozdrav vsem.

Potem, ko je moje stanje od lanskega septembra šlo na bolje in sem se precej bolje počutil, se je sedaj spet začelo slabšati. Mineva pribl. tri mesece odkar sem prenehal terapijo z antidepresivi. Takrat sem bil na točki, ko sem bil prepričan, da bo šlo brez njih. Nekaj časa je šlo. Zadnji mesec pa opažam, da grem navzdol, zato sem se odločil, da spet nekaj napišem. Mogoče mi bo lažje. Trenutno sem v službi, gledam v prazno, srce mi razbija, v prsih me stiska, čutim strah in nimam moči in ne koncentracije, da bi se česa lotil. No ja, prvi dve uri je šlo, zdaj pa ne gre več. Ves čas se sprašujem, zakaj, povrh vsega pa me muči še slaba vest in beden občutek.

Bojim se, da se bo zopet zapletlo, bojim se, da bi moral na bolniško, skratka spet se bojim življenja.
 

[alexx]

Prehitro si nehal Filip. Tudi jaz sem naredila tako neumnost. Predlagala bi ti, da spet začneš jemati AD-je in vztrajaš vsaj leto dni ali več. Seveda po navodilu psihiatrinje.

Srečno.

A.

P.S. Ne čakat, da zdrsneš skoraj do dna.

[Arwen]

Filip, kaj pa drugače kaj počneš? šport, zabava, branje.... ker terapije so še druge, AD-ji so le pripomočki / bergle / ostalo je na nas, saj veš to, kajne? Čeprav se ta trenutek zaradi te soparne vročine vsi bolj tko tko počutimo...

pa en veeeelik objem ti pošiljam 
arwen

p.s.
mogoče ima alexx prav - obisk zdravnika bi bil na mestu?

[bikica66]

Filip pozdravljen !

Zelo mi je žal , da se ti je vse skupaj začelo ponavljati,pa vendar si zdaj vsaj nekoliko poučen kako je potrebno ravnati.Najbolje je ponovni obisk psihiatra in spet jemanje ADja.Očitno si res prehitro prenehal jemati AD.Vsi se na nek način bojimo življenja in prav zato je potrebno včasih malo več časa hoditi z berglo . Saj veš , ko si zlomimo nogo veliko dlje traja postopek zdravljenja ,ko pa če gre za zvin.
Drži se in poročaj , kako gre 

lp

[alexx]

Kak mesec...ne več. Vsaj pri meni je bilo tako.

[Lost]

Se podpisem pod bikico...

[taksist]

Prehitro si nehal Filip.

po vsej verjetnosti ;(
sicer pa kakšno imaš anamnezo ?
si imel že pred tem težave, pred prvim/zadnjim jemanjem ADejev ?
več je dejavnikov, ki vplivajo na potek zdravljenja.
jz sm krepko zajebal, ker nisem zdravil že prve epizode, tko da je tut varianta
da bom moral do groba konzumirat ADje...
lani sem imel 3. vse to sranje in zdej bom prekleto dobro premislil, predno neham
s terapijo (obisk šrinka, etc)
vse dobro prjatu, samo čimprej ukrepaj !

LP, T.

[Filip]

Vse skupaj sem jemal AD-je malo več kot pol leta, seveda pod zdravniškim nadzorom oz. nadzorom psihijatra, ki mi je tudi predlagal prenehanje jemanja, pa se bo videlo, kako bo. Resnično sem se že dobro počutil in na zadnjih obiskih pri njem praktično nisem mel več kaj potožit.

Drugače pa sem se srečeval z občasnimi depresijami že leta nazaj. Te so bile res le občasne in niti približno tako intenzivne kot v zadnjem času. Sicer pa sploh nisem vedel zakaj gre in niti nisem razmišljal o zdravniški pomoči. Takrat, ko se je pojavila, sem enostavno šel skozi in potem je bil nekaj časa mir.

Prosti čas preživljam na različne načine. Najraje grem kam ven - sprehodi, tudi v hribe recimo (zadnje čase sicer bolj redko, v vročini se mi ne da), potem druženje s prijatli, branje, medtem ko se za bolj intenzivno športanje že kar nekaj časa pripravljam, da bom začel in mi še ni uspelo. Pravzaprav bi rad nekoliko spremenil življenjski stil, pa se ne znam motivirat na prav način. Pogosto se mi dogaja, da se mi zdi vse tako brez veze in nesmiselno, posebno takrat ko sem najbolj na tleh, takrat ni šans, pa tudi energije nimam.

[taksist]

dobro jutro !
hja, vidm da maš precej isti potek okol pojavljanja D kot jaz
in tut jz sm prvi dve epizodi dal skoz brez zdravljenja, nekajkrat umes Xanax
ampak sem ga kmalu opustil, ker sm bil po njem po 1 tedenskem jemanju itak zombi.
zanimivo pr men pa konc koncev tud pr teb je to, da men je šele 3. šrink predpisal ADje,
medtem ko jih je teb kr kenslal neglede na prejšnje težave.
sicer nevm kako si ti deloval pri terapijah, jz sm navadno tja smeje hodil razlagat kako sem
se spet napil, zadel, vozil pijan, se izognil skoraj garantiranim batinam v lokalu, padel pijan po
tleh, izgubil očala... ker sm pač itak bil vesel da kdo sploh posluša moje ˝bolnice˝. ampak
doma je blo pol spet isto... skratka, čudi me, kako kao strokovno usposobljeni ljudje ne znajo
prepoznat simptomov resnih motenj v duševenem zdravju in filajo samo s Xanaxom, prehodno.
ne pričakujem da bojo bral misli, ampak jz sm use to govoril pa sem dobil le Xanax..in predzadnja
epizoda je bla 5 let nazaj...
kar se pa športanja tiče pa prostega časa je pa pač tko, men k mam bolnico, beri: bolj intenzivne
simptome D, takrat pač ne forsiram samega sebe da baš neki dogajam, ker bi se samo še bolj
izčrpal. delaš pač takrat po malem korake, važno da jih

[mina]

Bojim se, da se bo zopet zapletlo, bojim se, da bi moral na bolniško, skratka spet se bojim življenja.

Življenja se nimaš kaj bati! Morda si res malo prehitro nehal. Mislim, da mora vsak nehat takrat, ko sam to začuti, ne po "nasvetu" zdravnika. Še vedno sem mnenja, da raje jemlješ zdravila dan več, kot dan manj...
Sicer si pa sedaj na boljšem kot prej. Poznaš zadevo, poznaš zdravilo, poznaš pot. In ne obrememnjuj se - pojdi do zdravnika in ponovno na AD-je. Če ne gre brez....
Vedi pa, da je življenje kot vrtiljak - enkrat si gor, drugič dol...vedno pa gre naprej...Srečno!

[Filip]

Hvala vsem za odgovore.

Čudno se mi zdi, da se mi stanje poslabša ravno v poletnih mesecih. Ne vem, ali je to naključje, da je ravno poletje in da pač že nekaj časa ne jemljem zdravil, ali pa res letni čas vpliva name. Lani, ob istem času, se je podobno začelo, le da do tedaj še nisem bil nikoli na zdravilih. Julij in avgust sem s težavo zvozil, na kar sem konec avgusta doživel kolaps in bil na bolniškem mesec dni.

Taksist, moram reči, da sem skušal biti pri psihiatru čimbolj pristen. Nazadnje sem se precej dobro počutil, čeprav sem si želel še kaj več. Mogoče je pri meni težava v tem, da zelo težko definiram, kako se počutim in verjetno tudi psihiater ni dobil prave predstave.  Sicer pa pri vsej tej čustveni zmešnjavi, ki jo zaradi depre doživljam, to sploh ni čudno. Kar se alkohola tiče, sem imel pa med jemanjem AD zelo burne reakcije, tako da ga nisem upal prav pogosto šlukat. Če sem se napil, sem bil naslednji dan čustveno čisto na tleh, orng me je zrukalo in sem se raje alkoholu izogibal. Zdaj, ko ne jemljem tablet je drugače, ampak vseeno zelo redko pijem.

Zagotovo pa bom moral nazaj k zdravniku, če želim, da se lanski avgust ne ponovi.

Lep pozdrav.

   

[Arwen]

Filip, držim pesti zate 

[Mačica]

Filip, meni se tudi zdi, da si prehitro nehal z ADji. Sploh če se ti je že tako hitro pokazalo slabšanje stanja!!!
Čimprej k psihiatru in po ADje!!!!
Jaz sem po par letih nehala z Adji, ko sem bila že 2 ali več let ok na ADjih in sem resnično bila prepričana, da jih ne rabim več!!! Pa se mi je vse sranje vrnilo po 10ih mesecih na polno in še huje kot prejšne epizode!! Zdaj pa spet od začetka 
Zdaj sem pač prepričana, da nikoli več ne grem dol z ADjev, kar se mi zdi majhna cena za dokaj uspešno in srečno življenje!!!
Očitno sem pač tako nagnjena k tem problemom, da me vsak stres in vsaka težka življenjska situacija vrže nazaj, sploh če sem brez ADjev. To dejstvo sem sprejela in s tem živim. Saj ni tako hudo. Se da!!!
Sploh ko pogledam vse te naše krasne počenčke na forumu, kako so super ljudje, kljub, ali pa mogoče celo zaradi, vsem tem težavam!!! Tako, da niti ne vem, če si sploh želim biti "normalna"!!!!

Moj nasvet je skok do psihiatra in do lekarne pa veliko mero optimizma in upanja!!!

Lp Mačica