Uspešnost psihoterapije

[vijolica]

Hvala Janja,
vem, da avtogeni treninga oz tehnike sproščanja pomagajo, če jih izvajaš redno tako kot ti praviš.  (tudi takrat ko si malo bolje) Tega jaz še ne izvajam, tako da bom poskusila s tem. Tudi Simco je zadnjič omenil, da se je lotil avtogenega treninga in, da mu pomaga.

Ali mi lahko priporočite kakšno literaturo  o tem.

[Janja]

Vijolica!

Tule so navodila
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=375&Itemid=2

Tukaj sem ti kopirala Lostov odgovor v Nikkijini temi. Preberi si in poskusi, kaj naj bi bilo najbolj primerno zate. Mimogrede, hvala Lost.

Te pa opozarjam, da rezultati pridejo šele po rednem izvajanju in ne takoj, zato ne obupaj.

Pa še nekaj je: kar nekomu pomaga, ni nujno, da pomaga tudi komu drugemu, zato poskušaj.

Meni recimo tudi redno izvajanje avotogenega treninga ni pomagalo v taki meri, da bi bila lahko jaz zadovoljna, zato sem iskala naprej.

[toja]

" Potrebno je, da greš na psihoterapijo pripravljen, da veš kaj moraš povedati,
da imaš napisano vse, kar se ti je v obdobju od ene do druge terapije dogajalo."


Aja, kako si pa ti se spodadala z anksioznostjo in tesnobo zjutraj, zjutraj je pri meni najhujše... pšotem se nekako spravim v pogon, ampak je zelo težko. Če mi daš kakšen nasvet, ti bom hvaležna

Haj Vijolica 

Sem šele zdaj videla tvoj post in vprašanje, Sory 

Zelo veliko, oziroma skoraj vse, ti Janja že napisala, za kar ji iskrena hvala,
super punca Janja

Vesela sem, da si povzela Vijolica moj nasvet, kako biti pripravljen za terapevta.
Veš, to je moj mali trik in sicer:
1. v času med eno in drugo terapijo se dogajajo razne stvari, ki jih lahko do takrat
pozabiš
2. čas terapije je zelo kratek in tako ga lahko zelo kvalitetno izkoristiš
3. terapevtka ti lahko da več nasvetov
4. pa tudi cena je bistvena in super je, da odneseš čim več

Ko je bila moja anksioznost in tesnoba zelo prisotna sem se zelo lovila, dokler
nisem spoznala, da mi pomaga malo razgibavanja, sproščanje po knjižici in CD
" Podoba samodotika", o njej si lahko prebereš v linku, ki ga je dal Lost:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=375&Itemid=2

Zdaj je moja anksioznost dokaj uravnana, zato uporabljam ob jutrih še samo
postopek dihanja.
Kadar pa je bolj krizno, kar je še večkrat, pa tudi čez dan uporabljam
sproščanje, ki ti sprosti utrujene mišice.
Vse to je podrobno opisano v knjižici.
Poslušam tudi ogromno glasbe, se poskušam zamotit z delom in seveda
ob sebi imam tudi kužka, ki ga je potrebno odpeljat ven, takrat pa se z njim malo sprehodim in nadiham svežega zraka. Ne pozabi čez dan tudi na počitek, če ga rabiš, pa tudi sprehod ni odveč.

Na tiho ti povem, da moram zjutraj obvezno spit eno kavico in , popoldan pa kavico izjemoma, ker povzroča tesnobo.

Tudi jaz poznam avtogeni trening, ki sem ga pred leti izvajala, vendar tudi pri meni ni bilo rezultatov!

Vijolica drži se, uspelo ti bo, verjamem vate!

[Jagodka]

Zakaj nekomu pomaga nekaj, drugemu nekaj drugega? Ali pa nič od tega?

Kakor koli obračam vaše (tu napisane) misli in izkušnje in seveda tudi svoje, se mi zdi, da nam pomaga tisto v kar res verjamemo. (Ne bom se vtikovala v bipolarce, psihotične motnje, shizofrenijo, tu nimam nikakršne izkušnje). Pustim zdaj ob strani akutne faze, ki sigurno potrebujejo drugačno obravnavo. Mislim, da ni kar iz trte zvita misel, da vera ozdravlja. Skoraj prepičana sem, da to v resnici drži. Močna vera (pa zdaj ne mislim nekih specifičnih veroizpovedi, čeprav jih moja misel tudi zaobjema) je tako močno prepričanje, da ti nekaj koristi, pomaga, da se spremeni tisto nevemkakosežereče ravnovesje v možganih. Če je nekdo trdno prepičan, brez trohice dvoma, da ga bo ozdravil sok iz zdrobljenih posušenih bananinih olupkov, mu bo napitak pomagal. Zato vsak išče svojo pot. Poti je veliko, ponudbe pa še več.

Cena je 50 eurov to je prvo dejstvo ki ga imam. Drugo je da nimam pojma ali je ta smer prava zame. Tretjo da nimam pojma ali je terapevt pravi zame. In četrto da se ni nič spremenilo niti za milimeter. Hodim enkrat na teden prej sem dvakrat.
Terapije bi naj imele učinek po nekaj letih nekje, do takrat si s tem denarjem lahko kupim garsonjero, pa ne želim biti nesramen ampak to je pač tako. Po tem času se bom tudi sam predcej spremenil, če ne drugega postaral.
Prvo kar me moti zakaj bolnik ki je že sam zmeden in pogosto še v socialni stiski mora sam izkati med goro različnih šol, pristopov, skupinsko, individualno,zbirat ogromno podatkov pa še potem je težko reči ali je na pravi poti. Drugo so cene, dejstvo je da hitro prideš do terapije predvsem z cvenki. Tretjo pa dejstvo da sem videl osebo, ki mu je psihoterapija in ideje terapevta zelo poslabšalo njegovo duševno stanje- o tem tu ni govora, sploh ideja o opustitvi zdravil, pa je to terapevt z vsemi licencami ali je to edini primer?. Četrto izgovori terapevtov , terapija ne pomaga , ker se nisi potrudil, zadosti poglobil itd....poglejte če sem bolan se lahko potrudim v okviru svojih možnosti, in če je odgovor za neuspeh moj premajhen trud, ki je lahko tudi posledica bolezni potem sem malo v temi.

Včasih se mi prav zdi, da se status psihoterapevtov ne uredi ravno zaradi tega, ker je to danes zlata jama. Dokler nisi popredalčkan v sistem, ne potrebuješ etike, ni vzvoda, da bi bil kakorkoli kaznovan. Listek, ki v okviru na steni ambulante naznanja specializiranost nekega terapeveta ni vreden nič. Diplomira lahko vsak. Terapevt pa ne more biti vsak. Še vedno trdim, da se za tovrstne smeri študija (pre)velikokrat odločijo ljudje, ki bi radi razrešili svoje frustracije in nevroze.

Kolikor razumem terapevtovo delo, postavlja vprašanja in osvetljuje situacije, ki jih predstavi svetovanec, ne daje odgovorov, odgovor mora vsak postaviti zase. No taka je bila moja terapevtka in je zadoščalo nekih 8 al 10 seans v 6ih mesecih.

[MATEJ09]

Marsikomu je psihoterapija koristna, lahko pa bi bila še bolj, če bi bile težave diagnosticirane pravilno in natančno in sprotno redefinirane, bi bil klient poslan tistemu terapevtu in imel tak pristop(e), ki najbolj ustreza njegovi motnji s poudarkom na metodi dela ne samo na simpatičnosti med klientom in terapevtom, bi bil napredek klienta redno spremljan od bodisi psihiatra ali druge kompetentne osebe in od terapevta samega, bi bili  zastavljeni cilji terapije, terapija pa bi morala vsebovati tudi vaje in pristope, ki jih klient počne sam (se išče motivira razvija med seansami), ne samo uro poglablanja vase na teden, bi bili terapevti jasno sistematizirani in tako kot ostali odgovarjali za strokovne napake.

[Ventilator]

Prilagam en zanimiv intervju (žal v angleščini): http://www.psychologytoday.com/blog/the-shrink-tank/201002/how-psychotherapy-works

V njem psihoterapevt (med drugim) razloži, da je zelo pomembna osebnost psihoterapevta oz. njegov odnos do pacienta (bolj kot vrsta psihoterapije) in da terapija v povprečju traja 6-12 seans (seveda je lahko tudi dlje, odvisno od problema), prvi učinki pa se pokažejo že prej - če se ne, je morda potrebno zamenjati terapevta oz. odkriti vzrok neuspeha.