
ja, to se dogaja meni ... posledično sledi močno prizadeta samozavest in samopodoba ... kako to popravit je pa jeb* ... ampak mislim, da bo šlo ... počasi ...

krivda je povezana z mojima staršema ... sploh z mamo, ki me nikoli ni mogla sprejet takšne kot sem ... še vedno se z njo zapletam v otročja prepiranja in se potem počutim neverjetno ziritirano ... se sprašujem zakaj ne more normalno reagirati name, me pohvaliti, mi biti v podporo ... seveda, da ne bo pomote, me ima zelo zelo zeloooooo rada in mi finančno vedno pomaga, a v težavah besedno in čustveno odpove na celi črti ... da o očetu sploh ne govorim ... je tako zelo dober človek, vse bi naredil zame, a se z mano nikoli ni ukvarjal na ravni čustev, življenja na sploh .... zdaj se pa znajdi z mešanimi občutki ob določenih situacijah, ki si jih še sam ne znaš prav razložiti oz si jih razlagaš vedno narobe, uničuješ si lastno zvezo na kateri si želiš graditi, a zaradi napačnih vzorcev se ti vse podira ... nikoli ne obtožujem staršev, ker sta mi ljubezen in finančno podporo vedno nudila, a ni in ni mi jasno zakaj, ta čustva ... do njiju čutim neskončno spoštovanje, ne morem ju obtoževat ničesar! sama pa se bom mogla izkopat iz vzorcev, ki st mi jih dala nehote, ki pa v mojem načinu življenja na žalost ne delujejo najbolje ... se trudim ....