ALI VSI VIDIMO SVET ENAKO????

[maxi07]

Ali ste se morda že kdaj to vprašali?

Da opišem svoj problem...nekega dne sem se poglobila in razmišljala o tem kako ljudje vidimo svet okrog sebe recimo( nebo, morje,zgradbe ,cesto,semafor,travo ...vse skratka kar nas obdaja)
in potem seveda prišla do zaključka ,da nobeden od nas ne more pogledati skozi moje oči,tako kot jaz ne čez njegove in potem... strah...saj res kaj pa če sem jaz drugačna od drugih ljudi in kaj če bi jaz drugače videla svet okrog sebe od drugih ljudi?
Ta strah je vedno bolj spremljajoč v mojem življenju...skratka vedno razmišljam kako vidi nekdo drug ...ne zaupanje v samo sebe ....
In seveda vem,da je po eni strani to NEMOGOČE saj ne bi mogla voziti avta in nič početi v življenju če ne bi videla isto ...in vseeno dvom ostane...kako naj si pomagam in se rešim tega ,ker me res mori...


Že ,če bi vedela za koga ,da je podobno razmišljal bi mi bilo velikooo lažje...tako pa te ,ki jih poznam in sem jih sploh upala o tem kaj vprašat pravijo,da niso nikoli na to pomislili...in ostane spet dvom in drugačnost, da jaz pa sem in morda res sem drugačna in vidim drugače....


Prosim z nasveti in pomočjo se obračam še na vas?

Hvala za vse ,morda pa le nisem osamljena v tem?

Zraven  tega strahu in strahu pred smrtjo  me seveda še zajame  depresija  po moje posledica strahu,brezvoljnost,manjvrednost zaradi teh misli in tesnoba.
Imam dva otroka  in moža,stara sem 35 let in bi lahko srečno živeli ...pa vendar sem na AD od  17 novembra cymbalta 60 mg - od 7  januarja povišek ker ni bilo boljše cymbalta na 90 mg ,mi pomaga sedaj sem že veliko boljše,veliko berem in delam na sebi.
Rabim tudi vašo podporo in prosim ,če je katera v podobni situaciji kot jaz naj se mi javi,da se pomeniva na Zs ali tukaj...hvala že v naprej.

Lp

[Tresavček]

Lepo pozdravljena!
Seveda nisi osamljena. Tudi jaz večkrat razmišljam o teh stvareh. Dejstvo pa je, da vsi ljudje dojemamo enako stvar oz. isto stvar različno. Ljudje smo si različni, različno razmišljamo, imamo različne vrednote itd. Kar nekoga moti, drugega privlači.
Življenje je življenje. Vedno je rojstvo in zatem sledi smrt.
Seveda se vsi na nek način bojimo smrti. Jaz gledam na življenje, kot darilo, ki mi ga je mati narava poklonila! Kot je Susane Jeffers napisala: "življenje je pustolovščina"
Jaz osebno sem veliko odgovorov našel v knjigah o osebni rasti. Priporočal bi, da se začneš o strahovih pogovarjati (odličen začetek je že tvoj prispevek tukaj na forumu) , iskati rešitve, odgovore preko knjig, terapevtov,...
Verjemi pa da nisi sama. Vsi imamo težave in strahove. Vsaka težava je šola učenja. Učimo se do svoje smrti.
Lp

[maxi07]

hvala ti ury
katere knjige o osebni rasti mi priporočaš?


Hvala

[Slavka]

Maxi pozdravljena! Zanimivo, tudi jaz sem se spraševale take stvari, kot ti. V mojih epizodi depresije in anskioznosti sem imela skoz občutek odtujenosti, ter čudnega vida. Vse sem dojemala kot v sanjah, kot da sem v enem balonu in gledam ven. Zelo zoprn občutek.
Takrat sem se spraševala, ali samo jaz tako čudno vidim stvari okrog sebe...kako jih vidijo drugi...?
Spraševala sem mojega moža, ali tud on vidi to in to tako in tako...bila sem kar obsedena z tem, kako vidim stvari. Poleg tega se mi je pojavljal tudi dejavu...kot, da sem določene situacije že enkrat doživela in videla.... Groza...
Ampak sedaj sem se glede tega sprijaznila. Tudi, če pride kakšen slabši dan, vem, da bo minilo. Potem, ko se ne obremenjujem s tem razmišljanjem, mi tudi tesnoba popusti in posledično tudi motnje zaznavanja.
Sem pa tudi jaz vesela, da si se oglasila...sem dobila potrditev, da nisem osamljen primer.
Objem ti pošiljam 

[asdf]

ok tudi mene je parkrat odkar mam tole ansko baje, zgodilo da sem imel občutek, da sem to že doživel, mislim kaj je to ?? Omg, ful krepy feeling

[maxi07]

hvala slavka ...objem nazaj...to pomeni  da res tudi meni se popolnoma isto dogaja veš...moža sprašujem in vedno mi vsi povejo z možem vred si dokažem da vidim isto...ampak še vedno je anksa tu...zaradi tega padem v depresijo in sem tam...

s čem si si ti najbolj pomagala predolgo se mi že to vleče...recimo ,ko sem bila noseča sem razmišljala če bom jaz res vse isto doživela kot drugi ljudje ,bo moj otrok istikot jaz...sem si pol rekla sama pri sebi ,ko rodim ,če sem jaz drugačna in drugače kaj vidim bo moj otrok isti saj je prišel iz mene pol je bil po prvem porodu dolgo mir...po drugem porodu izbruhnilo spet...in zdaj po 4 letih spet ...sem že drugič pristala na ad...razočarana sem spet sama nad seboj in vedno zaradi tega......morda mi piši slavka na zs in se prosim kaj več pomeniva jaz sem stara 35 let...ej ne da se mi več s temi oslarijami obremenjevat...pa mi ne uspe....ne znam uživat življenja pa si res samo to želim ...živet in si sama sebi zaupat....pa je to tako težko....žal...

[Tresavček]

Maxi07!
Ogromno je knjig...me je pa prepričala knjiga od:Wayne Dyer: Življenje kot igra.
Super knjiga, mene je zelo navdušila in mi dala ogromno odgovorov s katerim se ubadam-poskusi!

pa mi ne uspe....ne znam uživat življenja pa si res samo to želim ...živet in si sama sebi zaupat....pa je to tako težko....žal...

Ko sem bil jaz v podobnem stanju in sem vse samo kritiziral, paničaril, tesnoben,... mi je zelo pomagala vaja, seznam hvaležnosti, ki sem jo odkril na http://www.osebna-rast.com/ spodaj se regristriraš E-MESEČNIK KORAKI DO USPEHA!
Super vaja, ki mi je s časoma pomagala, da nisem razmišlal o težavah, ampak o vsem lepem kar se mi dogaja čez dan! priporočam

Vse lepo, ti želim.

[maxi07]

hvala ury sem se prijavla in mi je všeč...že prebiram......

lp ,če se spomniš še česa dobrodošlo..

[Tresavček]

maxi! Kako si kaj?
Javi se prosim!

Lahko tudi pišeš na Zs.

Lep pozdrav!

[J.N.]

ok tudi mene je parkrat odkar mam tole ansko baje, zgodilo da sem imel občutek, da sem to že doživel, mislim kaj je to ?? Omg, ful krepy feeling

Meni se tudi zelo pogosto dogaja t. i. déjà vu. Feeling mi sicer ni preveč neprijeten, ampak čisto s praktičnega vidika je včasih rahlo moteče. Sem pa opazil, da se pojavlja pogosteje v primeru, da premalo spim (mislim na skrajnosti, kakšno uro ali pa sploh nič), ko npr. na ulici srečujem ljudi in se mi zdi, da gre za znance. Ne vse, ampak koga. Enkrat sem celo nekoga pozdravil, ampak sem po odzivu takoj dojel, da ne bo pravi.