krneki
Aktiven član/ica

Odsotni
Spol: 
Prispevki: 90
|
 |
« Odgovori #25 dne:: sobota, 22. november 2008 ura: 11:56 » |
|
Ljudje, ki z nami živijo ali so nam blizu, so vpeti v naše težave, še posebno je v to močno vpletena ožja družina, v kateri tiči marsikateri razlog za nastanek težav. Zato je priporočljivo, da se tudi ti ljudje vključijo v naš proces zdravljenja, a le, če so sami pripravljeni na to. Najbolj se pozitivni učinek pokaže pri zakonskih terapijah, kjer je terapevt nekdo, ki ni vpleten v situacijo in je zato lahko objektiven in je kot nekakšen prevajalec sporočil enega in drugega zakonca, ki se velikokrat vrtita v krogu, ker se ne razumeta. Terapevt jima pomaga do take komunikacije, v kateri se bosta. Z mano je dvakrat šla mama, ker je pač bilo veliko stvari v našem odnosu, ki niso štimale. Tako je lažje razumela, kaj je bilo narobe in česa si jaz želim. Oče, s katerim sva imela največ težav in ki je najbolj vplival name, se ni nikoli hotel vključiti. Zato je tudi toliko časa trajalo, da sem to najprej predelala pri sebi, potem pa bila tako močna, da sem sama porinila naprej tudi najin odnos, ki šele zdaj dobiva tiste prave obrise. V bolnišničnem programu, v katerega sem vključena zdaj, so enkrat tedensko skupine svojcev, na katerih se le oni pogovorajajo o težavah in to ne samo o težavah njihovih otrok, ki so hospitalizirani, ampak tudi o svojih. Enkrat mesečno pa imamo skupino, na kateri smo vsi skupaj, torej mi in starši. In pomaga... ker se tudi oni naučijo tistih stvari, zaradi katerih je do težav prišlo. Morajo pa si tega želeti, ker če gredo proti svoji volji, učinka ni.
|