Po treh letih spet!

[coco;)]

Živjo!

Najprej pozdrav vsem, javljam se po treh letih! Takrat sem imela panične napade in sem dobila paroxat, ki sem ga pila štiri mesece, potem zvedela, da sem noseča in sem prenehala, ker nisem vedela kakšni bodo stranski učinki za otroka, pa sem uspešno prenehala dokaj hitro in brez težav. Počutila sem se krasno in kot, da ne bi imela nikoli nobenih težav prej, no 1x v bolnici sem imela eno tako malo tesnobico, drugače nič, počutila sem se super, u trgovinah, v avtu in povsod! Tri mesece nazaj pa kot strela z jasnega, čisto drug način tesnobe oz. panični napad ali bolj anksiozno stanje, ker je trajalo 4 ure, da sem prišla k sebi, šele po apaurinu, mravljinci v zadnjem delu glave, občutek, da bom padla skup, groza, tako, da sem obiskala urgenco! Ščitnica uredu, vratna hrbtenica uredu, srce uredu, razen prehitro bitje srca! Sedaj sem tri mesece na paroxatu in odlašam s psihoterapijo, ker tudi na paroxatu ne upam kam dalj z avtom, ker sem doživela 2x tako hud panični napad, da sem skoraj izstopla pri rdečem semaforju, enkrat pa v koloni, grozno je blo. Sm imela čisto omrtvičen jezik in dihat sploh nism mogla! Ali lahko samo zdravila pomagajo, ali je treba poiskat psihiatra?

Lp, Coco

[trzinka]

Coco, sama zdravila ti pomagajo iz najhujšega, vsekakor pa moraš sama veliko narediti. Da spoznaš zakaj pride do paničnih napadov, zaradi napačnih miselnih vzorcev, ki jih nosiš v sebi so vsekakor (toplo priporočam) potrebne psihoterapije.
Potrebno je tudi veliko gibanja na svežem zraku, v naravi ali druge oblike telesne aktivnosti. Potrebno je spoznati sebe in svoje težave, se veliko sproščati in prebrati kakšno dobro knjigo, si privoščiti najmanj pol ure zase na dan.
Panični napadi so grozni, toda ko prepoznaš simptome ,veš kako odreagirati se jih ne ustrašiš več tako močno. Tudi jaz sem imela zelo hude panične napade, ki so se pričeli pred tremi leti, na urgenci sem imela že permanentno karto zaradi pogostih obiskov in letos sem jih prvič uspešno prebrodila in se jih nisem ustrašila. Pri meni so prvič trajali vsak dan skoraj en mesec, groza in strah, ko ne veš kaj ti je.
Psihoterapije mi zelo pomagajo, odloči se pa sama koliko pomoči potrebuješ

[coco;)]

Trzinka, hvala za nasvet in mislim, da bom kar šla na en pogovor, pa bom vidla, kako bo! Nimam niti diagnoze, tko da ne vem ubistvu kaj je to, al je sam panični napad la še kej drugega, ker sam panični napad mine po nekaj minutah, ker sem jih mela kar nekaj tri leta nazaj, pa je to kar je zdaj izbruhnilo, čisto drugače in traja lahko tud nekaj ur!

Lp, Coco

[martinca]

To že jemlješ tolko časa in ne prime? Meni je pri anksioznosti izredno pomagal Cipralex, naredil me je celo čisto brezčutno. Vendar se je popolnoma izplačalo glede izgube anksioznosti, čisto sem se je rešila.

[trzinka]

Trzinka, hvala za nasvet in mislim, da bom kar šla na en pogovor, pa bom vidla, kako bo! Nimam niti diagnoze, tko da ne vem ubistvu kaj je to, al je sam panični napad la še kej drugega, ker sam panični napad mine po nekaj minutah, ker sem jih mela kar nekaj tri leta nazaj, pa je to kar je zdaj izbruhnilo, čisto drugače in traja lahko tud nekaj ur!

Lp, Coco

Tudi pri meni so trajali napadi nekaj ur.....prvič. Drugič so bili spet v drugačni obliki, tretjič spet drugačni,.........v glavnem pa simptomi dokaj podobni ampak vedno kaj dodano, nekako drugače.
Le pojdi na pogovor, nič nimaš za izgubit

[Gigli]

Martinca,

čisto si se rešila anksie? To je lepo slišat..jaz namreč že nekaj let papcam ad-je pa je anksia non-stop prisotna..kaj delam narobe?

lp,
gigli

[Aslan]

Psihoterapija je pomemben del zdravljenja.
Spoznati sebe, prepoznati kaj in zakaj nas spravlja v tesnobo.
Učenje rednega sproščanja.
Učenje kako izstopiti iz starih miselnih vzorcev, navad...
Iskati pot kako živeti v skladu s samim seboj...

[Arwen]

ko pravi Aslan + ne lagati sebi, ne si zatiskat oči, realno se pogledat v ogledalo ...

[prfect]

Še moje mnenje...

Jaz mislim,da anksioznost oz. panične napade sprovucira neka misel ,dogodek ,dejanje in potem seveda naš odnos ,do tega...
Jaz z paničnimi napadi nisem imela težav ene 6 let.
Imela sem metodo "najhujšega scenarija" in če tega "prenesem" ,pol ni noben big deal.
In tko sem funkcionrala...pa kaj če...
  in je blo uredu-super.

No, zdaj sem se pa mogla soočit z mojim najhujšim strahom(minljivostjo-smrtjo),ki mi je po tolikih letih zbudila anksioznost in to v zelo hudi obliki.

Res je da mi je cipralex zelo pomagal.
Pa vseeno rabimo predelat v glavi in to z pomočjo psihoterapije.
Meni kar pomaga,sem pa še zmeraj na delu...

Ja ne moremo "kontrolirati" prihodnjosti in nima smisla,da smo v strahu kaj bo ,če bo...
Lahko uživamo le ta sleherni trenutek in pustimo da živimo...

uf,kako lahko je napisat
upam ,da bo ta misel prerasla vame in da...spustim...takrat bo tudi anksioznost spustila mene(frendica moja )

Lp od Prfect

[martinca]

Gigli, lahko zase storiš še kaj več, dejansko z umskim delom, pozitivnim samoprepričevanjem, da ti ne more biti hudega.  Ko te ulovi ta bolezen, nikomur ne uide, da ne bi bil dalj časa v njeni lasti, treba se je tudi samoprepričevati v vsakem trenutku strašne situacije, da se ti samo zdi in da ni nič hudega, recimo.

Slišim da si zmanjšala anksiolitike. Katere pa si imela in koliko in kdaj si jemala?
Sama mislim, da bi blo za človeka najbolje jemati anksiolitik le v začetku prilagajanja na antidepresiv, dokler zdravilo dodobra ne prime (to je 2 tedna, max 3 tedne, saj že v primeru Xanaxa v nekaj dneh in tednih pride do tolerance -do nujnosti zvišanja doze za isti učinek).

In če takrat po uvajalni dobi AD-ja , ko AD dobro prime, ne gre opustiti  anksiolitika, je po moje bolje malo potrpeti takrat takoj v začetku. Ni etično in ni strokovno pravilno takoj višati anksiolitika, ampak po moje raje zvišati ali menjati antidepresiv ali pokačati malo. Namesto tega pa za nekaj let predpišejo 2 x dnevno jemanje dodatnega anksiolitika    

(razen v primeru hudega trpljenja pri bolnišničnem zdravljenju, kjer je treba ljudi za rešitev iz duševnega pekla celo uspavati, ker sicer blaznijo, tiste je treba valda zasuti z vsem možnim, sedativi in vse, samo da pomaga!)

Zdaj je pač zvišan adrenalin in s tem povišana anksioznost. Morda ne zdržiš. Ampak rabi svoj čas,to je vse samo prehodno. Če boš zdržala napetosti in če ne bo padca nazaj v hudo anksioznost, po mojem mnenju ob nesprejemenjeni dozi AD-ja prilagoditev tvojega telesa na stanje zmanjšanega anksiolitika traja 1  do 3 mesece, nakar boš VREDU.
 Če pa ne bo šlo in ti bodo morali zvišati AD-ja, pa malo manj, mogoče 1-2 meseca in bo tudi bolje.
 

[martinca]

Ampak če do zdaj nisi zdrava, je itak to dokaz, da te AD ni ozdravil doslej anksioznosti, ampak na srečo pa te je ozdravil vsaj panične motnje.

Problem je zdaj, kako ob ukinitvi ali zmanjšanju anksiolitika preprečiti ponovni pojav hude oblike anksioznosti : upam da si dovolj močna, da si tega ne boš dovolila in da se prepričaš, da ti nima biti kaj. In jemanje anksiolitikov je samo uspavanje te anksioznosti v tebi. To ne ozdravlja. Ne se vaditi več nanje…

Depresijo in ankso poslabša dokazano predvsem stalno jemanje anksiolitkov čez cel dan, glava bi morala biit vsaj pol dneva trezna od njih za normalno predelovanje vseh informacij in učenje iz negativnih izkušenj.
2 x dnevno ali 3 x dnevno je preveč, anksiolitik najbolje jemati 1 x dnevno ob isti uri.

Da se ima glava čas regenerirati v času treznosti in bolj v živo dojemati ter predelovati tudi negativno v doživljanju, namesto da se ji za vse živižga...

Nakar ob odtegnitvi kemije ob normalni vrnitvi simptomov ankse nepripravljena in nenaučena umskega nadzora nemočno trpi... (tole resno verjamem  )  veliko je na samonadzoru.

[trzinka]

Prfect, kot bi sebe brala leto in pol nazaj

[prfect]

...draga moja Trzinka...res je...sem mal prebrala tvoje začetne poste ina se zraven nasmejala ,ker je res...kot bi sebe brala .

 Lep dan ti želim

[trzinka]

  :sesmejem:ja, pol pa berem, kaj sem napisala, pa kako sem pisala, pa zakaj sem tako razmišljala...., sama vprašanja. Sama sebi se čudim, ker si sploh nisem veliko upala napisat...

V bistvu se še vedno misli podijo po glavi, ampak jih nadzorujem in bolj realno vidim. Začnem bolj trezno razmišljati, strah me ne odnese spet....Samo , da tako ostane kot je sedaj, pa bom vesela


Prfect

[asdf]

zakaj pride do paničnih napadov?? A da sprožimo panični napad je treba nujno takrat nakaj misliti ?? Ker js sem use panične napade imel, ko nisem o ničemere razmišljal, je to znak da ni bil panični napad al kako ?

[trzinka]

ne rabiš takrat ravno tisti trenutek na kaj misliti, sprožijo se iz podzavesti. Lahko nekaj dni po stresu, ali nekaj mesecev, ali nekaj let....

[asdf]

aha ok, še nekaj? ma kdo kej izkušen z bioresonanco in zdravljenjem anksioznih in paničnih motenj ?