Se mi zdi, da je fajn imet več "metod v roki" v različnih situacijah...
Jap, čim več različnih pogledov in filozofij vsrkat in počasi kreirat lastno pot.
Tolle-ja sem tudi sam bral - The power of now. No, v bistvu je bila nemška audio verzija knjige, kjer majstore osebno govori...
Dobro je bilo, ker je dajal povdarke tam kjer je treba, na živce pa mi je zaačelo it, ker je skos tleskal z jezikom

Kakorkoli že, (audio) knjiga je tudi meni zelo pomagala.
Kar se tiče "živeti tu in zdaj" je prvi in verjetno glaven efekt ta, da se naučiš opazovati samega sebe. To je že bilo omenjeno.
Drugi efekt pa je nekoliko bolj subtilen, namreč, preko življenja v trenutku se začnemo aktivno soočati situacijami, ki nam prečkajo pot. Ker, če smo preveč "preteklostno-prihodnostni" reagiramo na težave povsem avtomatiziramo, v skladu s tem, kako se pač običajno, "družbeno sprejeto" reagira. Sploh o tem ne razmišljamo. Recimo, pusti nas punca/fant, sledi avtomatska faza čustvenega vrtinca in čez 3 mesce se začnemo počasi pobirati. Ali pa se zabijemo s fotrovim avtom v drevo. Panika, strah, občutki krivde... vse to so avtomatski odzivi.
Taki odzivi se pojavljajo, ker nismo v danem trenutku dovolj zavestni, da bi prevzeli kontrolo nad čustveno-miselnim aparatom in upravljali z njim, namesto, da upravlja on z nami.
Zakaj se ne bi smejali, ko smo zapuščeni od punce? Zakaj se ne bi vsedli ob razbit avto in meditirali?
Boste rekli, ds to ni normalno, ampak v tem je ravno keč. Kdo pa pavi kaj je normalno in zakaj je normalno normalno? Kot ovčke sprejmemo tisto kar nam je servirano. Ne pravim, da je vse napak, je pa potrebno vsaj kako možgansko celico tudi na to potrošit. Zakaj nekaj je tako je in ali prav tako kot je, zame osebno?
Seveda ni potrebno izvajati tako drastičnih akcij, lahko pa začnete opazovati svoje kondicionirane reakcije na vsakdanje stvari in ko jih opazite, prevzamete kontrolo in jih usmerite v druge vode... In verjemite, mi smo le ena velika kondicionirana reakcija, dokler se ne "zbudimo". Na začetku bomo misli, da tega pa pri nas sploh ni, ko pa se dovolj streniramo, jih pa kar ne bo konec...
Skratka, s tem početjem dobimo oblast nad lastno "usodo".
Barčica na razburkanem morju na enkrat dobi krmilo.
Fascinantno...
In kar je najbolj pomembno: ne delajte to kar pravi Tolle, Dyer, Sai Baba, Krishnamurti, Watts, Dalai Lama, Steiner, Hicksova... ampak vzemite to kot njiove izkušnje, preizkusite jih, previrete aplikativnost na vašo individulano osebnost, a vedno ohranite kritično distanco in zdrav razum.
Sčasoma boste prišli do svoje metode. In samo ta metoda deluje!