Med anksioznostjo in depresijo

[himiko]

Lep pozdrav vsem,

na pricujuc forum sem se oglasala zlasti zaradi anksioznosti, ki je z vsakim dnem postajala cedalje hujsa, dokler je nisem zacela zdraviti z Adjem. Zadnji mesec sem se resnicno dobro pocutila - prvic po vec mesecih (!) - zadnje dni pa obcutim zalost, vsak dan jokam; cetudi me caka delo, se ga kar ne morem lotiti... Kar me seveda se dodatno obremenjuje... Nespecnosti na sreco nimam,  pesti pa me neka neotipljiva brezvoljnost, nezainteresiranost... pa tudi strahovi... Energija mi uhaja, ne vem, kako se bom soocila se s tem... Zato me pac zanima, ce je mozno, da ko nekako pozdravis anksioznost, ostane  se depresivnost... In je pac potrebno delati se na njej... Mah, malcek sicer sumim, da je slabo pocutje posledica zmanjsevanja ADja... Hm, morda sem se zmanjsevanja lotila vseeno prezgodaj...

Za kakrsenkoli odg se vam iskreno zahvaljujem ter vam zelim spokojno noc,

Himiko

[Lost]

Meni se je po vec letih anksioznosti pred katero sem vedno bezal....in se ne soocil z njo, ker je bila
prehuda "prilepila" se depra. Vecni boj z strahci, ce ni bilo tesnobe je bilo ze nekaj narobe...samo
za anksioznost ves da bo minila ko mine vzrok zanjo. Depra pa vstraja in vstraja.....
Sam sem vecino strahcev ki jih je prinesla depra dokaj hitro odpravil....mislim da v nekaj mesecih,
skupaj z tedenskimi obiski terapevtke in izpostavljanji. Sama anksioznost pa je bolj trdovratna.
Z njo sem zivel od osnovne šole....in je moj način življenja, nažalost napačen.
Čeprav sobotno druženje ni bilo prvo, me je zelo izčrpalo, no izčrpal sem se sam z svojimi mislimi
in ocenjevanjem ........ Ne vem zakaj si zacela zmanjsevati ADje , po navodilih zdravnika ali ker si se
pocitila bolje in si hotela biti cim prej brez njih. Sam se zacel zmanjsevati po navodilih zdravnika in
ker se imel prevec "kemicne" energije. Upam da sploh imas terapevta...ker samo ADji ne bodo nareili nic.
Glede energije ki uhaja ti trenutno ne morem dati pametnega nasveta, ker jo tudi jaz trosim kot
da bi bila sosedova.

[Bogica]

Čisto možno je, da si prehitro začela zniževat dozo AD.
Sicer tudi jaz sem in sem zmanjšala za 1/4 pa sem potrebovala skoraj tri
mesece, da sem se nekako pobrala skupaj.
Anksioznost je bila čisto malo prisotna, depra pa je vztrajno tolkla na dan.
Sama se zdravim pri psihoterapevtu, kar mi je  v veliko pomoč, pa še zelo
redno sem se začela ukvarjati z športom....tako, da na noben način nisem
želela nazaj na večjo dozo.
Zdaj, če imaš možnost in še toliko volje je mogoče možno, da se ustaviš na
tem znižanju kjer si zdaj vendar mislim, da bo treba z nečim začet premagovat
to brezvoljnost in pomanjkanje energije.
Sicer tudi jaz ogromno spim, sem velikokrat brez volje ampak večina mi uspe, da
se uspem prepričat in se nekako aktiviram.
Vsekakor pa ne vrži puške v koruzo. Veliko si že premagal, počutila si se že bolje
in le verjeti moraš, da bo spet tako.

Držim ti pesti!!!

lpb

[ton]

Mislim, da ima Bogica prav in je povezano z zmanjševanjem ADjev. In če skušaš izmeriti, kaj je hujše, stalne tesnobe ali depresija... ne vem, druge ne poznam, ampak bi se skoraj odločil v to smer. Nasploh pa, Himiko, sama vidiš, da ti je vendarle bolje. Torej je pot prava. Drži se.

[Aslan]

Depresija je zelo "družabna" bolezen in se rada prilepi zraven.

Bodi pa pozorna ali gre le za depresivno počutje (mine po nekaj dneh, tednu dni),
ali za depresivno motnjo (bolezen), ki te ovira v vsakdanjem življenju.

Koliko časa si jemala AD-je?

[himiko]

Najlepsa hvala za vse odgovore!!!

Ad zmanjsujem po navodilih zdravnika, jemala pa sem jih od zacetka novembra... In sicer sprva po 20 mg, potem sva prisli s psihiatrinjo na 30 mg, potem na 40 mg... Ker sem se pocutila pri 40 mg zelo otopelo, zaspano, prav tako pa sem se enormno redila, sva sli na 30 mg... Ta nivo zdravila mi je zelo odgovarjal... Anksioznost, vsiljvike so pocasi zginevali, le utrujenost in pridobivanje kg so ostali... Prejsnji teden sva se s psihiatrinjo odlocili, da preideva na 20 mg.... Potem pa bova videli, kako dalje... Zaenkrat ankse prilicno ni vec, le ta zalost se pojavila in brezvoljnost - mogoce pa je vse prislo za mano, ker ko je bila anksioznost prisotna, sem se bolj ukvarjala s tem, kako z njo shajati...in se soocati s z njo...
Pa se toliko imam za naredit za faks - ki je stal vec kot pol leta - in ker mi ne uspe vsega naredit, sem potrta, pa se stalni notranji boji glede partnerstva, prihodnosti...

Glede energije se sicer poskusam aktivirat s sportom, sam vcasih sem tok obupana... Ker je vseeno tezko se soocat z vsem tem...Sej vem, da je treba bit potrpezljiv, vztrajen... Ni pa lahko, res ne... Zato se enkrat hvala za tople besede, vzpodbude!!!

Se enkrat hvala - vsem pa zelim lep dan!!!

Himiko

[ton]

Ne veš, s koliko ljudmi tečem, ki včasih niti vstati ne morejo. Ampak definitivno pomaga. Sprehod, igrišče z otroki, na sladoled do tretjega vogala, s kolesom do tacnejšega marketa - samo pomisli. In tudi teža počasi, a resnično skopni.

[himiko]

Hvala ti Ton!!! Vi res stekate!

Sej danes sem boljse, nov dan je pred mano, nov dan za sladoled 

Hvala se enkrat,

Himiko

[ton]

Zdaj (sem malo vohunil po tvojem blogu) šele vidim, da je tisti črni flek v avatarju pes...

[himiko]

He he, ja ta crni flek, je nas kuzek (no polovica  ), Chicko...  Nas pozeruscek, nagajiv labradorcek z VEELIKIM srckom... Oh, te zivalce 

Lep pozdrav in lep dan!

Himiko

[tia]

mislim, da pri depresiji najbolj pomaga zatrpan urnik...problem je kako si ga zatrpati... pa bit okoli pozitivnih ljudi.... problem je kako jih najti...   moje osebno mnenje, res je, da sem mlada in nisem terapevt ne psihiater, ampak a se vam ne zdi, da tudi če se počutite depresivno in žalostno in jemljete ad-je, da lažete sami sebi? ne vem, morda je ta pripomba neumesna, sama upam, da jih ne bom nikoli rabla. samo mislim, da taksne snovi, ki zelo očitno delajo odvisnost niso vredu. ok, da je depresija bolezen, ampak mislim, da se je najbolj potrebno potruditi sami, tako da najdes nekaj kar te veseli, ne pa da te "veselijo" ad-ji. saj ne vem.... osebno imam konstanten občutek upanja na boljše in nebi začela jemati ad-jev, tako grozno se mi zdi, da se jih potem ne mores odvadit.  al nisem še tako obupno ali pa se navajam na stalno vegetiranje, monotonost življenja... ali pa enostavno ne maram odvisnosti in zdravnikov

[krasendan]

tia...predlagam ti da mal prebereš o adjih, predno napišeš tak post...je polno napisanega... ne povzročajo odvisnosti...

pa mimogrede...z adji sm začela prejšnji teden...in mi niso v veselje...v veselje mi je misel na trenutek ko bom en dan brez tesnobe...

[tia]

kako lahko ste prepričani v to, da ne povzročajo odvisnosti? kaj bi se zgodilo če bolnik na ad-jih nekega dne nebi mogel vzeti ad-jev in bi imel zelo slab dan za sabo? ne morete reči,da ne delajo odvisnosti, če se jih pa moraš odvajati. ne vem, ne bom več izražala takih mnenj, ker mislim, da je ta forum neprimeren za take misli. osebno poznam ljudi, ki so to  jemali in vem kako je. ne vem... saj je verjetno pri kritičnih primerih vredu. vsaka stvar škodi in koristi hkrati. tudi bolniki z rakom grejo skozi po eni strani zelo škodljive procedure z žarčenji. težko je reči, da to ne povzroča neke odvisnosti od "umetne" sreče... ki pa si jo seveda vsi želimo...ampak res tak forum ni primeren...

[tia]

osebo tretiram tudi čokolado kot možno odvisnost... ker tudi ta "čudovita sladka snov" povzroča neke vrste odvisnost... ki se manifestira ob žalostnih trenutkih... nekako te naredi srečnega... čeprav se ni nič srečnega zgodilo...nič se ni spremenilo...

[Anchi]

Glej Tia, za odvisnost se ponavadi smatra, če človek z jemanjem neke snovi išče užitek, če se ob prenehanju s to snovjo ne pojavijo samo telesni simptomi, ampak tudi velika želja oz. hrepenenje po tej substanci in seveda določena vedenja, ki k temu spadajo (iskanje "droge", žrtvovanje nečesa, da do te droge pridemo). Tega pri antidepresivih ni. Antidepresivov ne prodajajo na cesti za zadevanje, kot to počnejo npr. s pomirjevali. Pri antidepresivih gre za podobno zadevo kot pri zdravilih za visok pritisk, na primer. Če beta-blokerje po dolgem jemanju kar naenkrat opustiš obstaja velika nevarnost, da se ti vrnejo vsi simptomi zaradi katerih si jih sploh začel jemati. Zato jih je, tako kot antidepresive, potrebno opuščati postopoma. Ampak nihče ne bo rekel, da tablete za visok pritisk povzročajo odvisnost. To je samo reakcija telesa na nenadno zmanjšanje snovi, ki smo mu jo prej redno dovajali. Ko vzameš antidepresiv nisi nič zadet, nič ne "plavaš", če je antidepresiv dober in primeren, potem se počutiš "normalno" in ne evforično.

[tia]

pač še vedno ostajam svojega mnenja... in ja to razumem, da to ni heroin... ampak pač... ne bom nadaljevala... užiek je pač sreča... pride mi na misel trava... ampak ne. ne bom, ker ni pametno. vsak ima svoja prepričanja, ta je potrebno spoštovati, dokler s tem ne škodiš drugemu.

[Anchi]

Potemtakem tudi za zdravila za srce povzročajo odvisnost?

[himiko]

Kot je napisala ze Krasna, prav nic ni veselo, ko zacnes z Adji...

No, sicer pa so te ideoloske debate itak gordijski vozel...  Ideologija pa vsi vemo, je prvovrstni nacin interpeliranja subjekta, ki pa absolutno propade na celi crti, ko je enkrat cloveku hudo - ko ne more vec normalno funkcionirat, ko trpi, ko trpijo njegovi bliznji... Takrat ostane samo se oblicje cloveka, ki klice na pomoc...
Neinformiranost je pri dusevnih tezavah in boleznih zal zelo zelo skodljiva, vodi ne samo v kontinuiteto stigmatizacije ljudi, ki trpijo za dusevne stiske, temvec nemalokrat povzroca zakasnel obisk primerne zdravniske moci, kar pa posledicno vodi v daljse zdravljenje...

Lep vecer,

Ps danes sem boljse - tudi zavoljo vas!

[tia]

v nekem smislu ja. če veš, da se z nečim počutiš boljše se avtomatično, ko to prenehaš jemat to stvar, avtomatično se počutiš slabše, oz. kot si se počutil pred jemanjem te stvari. seveda je to navajenost.  je pa tudi odvisnost. to logiko razumem. svoje logike pa ne bom več razlagala. vsekakor je to zdravilo, z določenimi stranskimi učinki. pri kateremu moraš paziti pri postopku odvajanja. in si skušat napolnit življenje   z drugimi prijetnimi stvarmi. konec debate. ne da se mi.

[Anchi]

v nekem smislu ja. če veš, da se z nečim počutiš boljše se avtomatično, ko to prenehaš jemat to stvar, avtomatično se počutiš slabše, oz. kot si se počutil pred jemanjem te stvari.

Ko enkrat minejo odtegnitveni učinki (mimogrede, nimajo jih vsi) se počutiš bolje, kot si se počutil pred jemanjem. Če je zdravljenje seveda potekalo pravilno.. Kar je spet čisto druga zgodba, za druge debate .