Araya!
Sem nov na forumu in ko sem začel brati tvojo zgodbo se enostavno nisem mogel zaustavit, še posebej pa, ker se tudi meni dogajajo zelo podobne stvari in sem zelo vesel, da ti je uspelo s službo, ostalo pa bo sčasoma tudi prišlo. Kot nekdo, ki je prebral vse tvoje poste v kratkem času, moram priznati da je viden zelo velik napredek. Zveniš zelo pozitivno in verjamem, da bo tudi osamljenost premagana. Sicer pa mi je zadeva zelo poznana, ves dan si med ljudmi, v šoli, na vajah, na koncu pa si še vedno osamljen. Poskušaš najti nekoga, s katerim bi se lahko pogovoril o vsem, brez raznih "filtrov", ki jih vsakodnevno moraš uporabljat, ko se pojavljaš v različnih skupinah ljudi. Nekoga, ki te bi objel, ko ti bo težko in se s teboj razjokal ali pa veselil uspehov, te pohvalil ali pa grajal.
Drugače pa moraš bolj cenit sebe in tudi kdaj koga od ljudi malo "zamorit" in na to ne smeš gledat, da nekoga preobremenjuješ s seboj. Samo poglej koliko ti delaš za druge in koliko jim daješ v pevskih zborih in cerkvi. Prepričan sem da si zelo dober do vseh in bi vsem naredil uslugo, ko pa ti kaj rabiš, potem pa tega ne izkoristiš dovolj.
Vsekakor ti želim vse najboljše in še veliko vzponov!

A.