Anksioznost

[Vain]

pozdravljeni.

sem nova na forumu in sem se odločila, da vam pišem, ker sem se znašla v situaciji, ki me totalno hromi. na silvestrsko popoldne sem doživela napad tesnobe, ki je udaril kot strela iz jasnega. nisem se mogla skoncetrirat, srčni utrip mi je podivjal, bilo mi je slabo, imala sem občutek, da nisem normalna, da se mi bo zmešalo. sicer sem v precej nazavidljivi poziciji v življenju, nisem dokončala faksa, ostala sem brez službe, imam fanta, s katerim sva skupaj deset let in se najin odnos nikamor ne premakne, živim doma, vendar družina pritiska name, da se izselim,  pa še in još bi se našlo, kar ni tko, kakor bi moralo bit. (zdej, ko sem začela naštevat svoje težave, se sploh ne čudim več, zakaj se mi fuzla  ) No problem je v tem, da sem od novega leta konstantno na trnih, živčna, napeta, nesproščena, v družbo sploh nočem več it, ker me je strah, da bodo vsi odkrili, da se mi trga, ne morem se pripravit, da bi šla ven, po čisto vsakodnevnih opravkih, ker mam občutek, da bom zlezla skup, od vsega hudega. zdej ždim doma, pri zdravniku sem dobila zolof, ki ga jemljem 14 dni pa helex v primeru krize in nobenega pametnega nasveta. vaje za sproščanje me še bolj živcirajo, dihat tko ne znam normalno, edino kar mi trenutno pomaga so sprehodi s kužkom. problem je tudi v tem, da se težko pogovarjam o svojih težavah z drugimi, težko se odprem, čeprav imam par ljudi okrog sebe, ki me razumejo, jim ne morem povedat, kaj točno mi je, ker še sama ne vem. mogoče je pa prvi korak napisat nekaj tukaj. kaj pa vem, bomo videli. 
rada bi se prisilila, da začnem spet normalno funkcionirat, pa kar ne gre. kaj naj storim?

lp, v.

[Slavka]

Pozdravljena Vain. Tule boš našla podporo in nasvete, vsi se namreč borimo oz. smo se borili z podobnimi občutki in težavami, kot se trenutno ti. Glede na to, da jemlješ AD zolof šele 14 dni, še ni za pričakovati velikega izboljšanja. Največkrat pride ob začetku jemanja antidepresivov do poslabšanja, zato tudi imaš Helex, ki ga vzameš, ko je neznosno. Z njim bodi previdna, ker povzroča odvisnost, če ga jemlješ dolgotrajno in pogosto. 
A ti je zolof predpisal splošni zdravnik ali psihiater? Ob zdravljenju z ADji je potrebno namreč spremeniti tudi naše misli, naše stare vzorce, spremeniti moramo sebe...na boljše. Tu ti pomaga psihoterapija.
Zaenkrat pa počakaj, da ti začnejo učinkoviti zdravila, potem bo lažje. Tudi funkcionirala boš normalno, boš videla...
Le napiši nam še kaj o svojem počutju in zdravljenju, tu te bomo razumeli   

Vse dobro ti želim 

[Vain]

AD-je mi je predpisal zdravnik. ko pa sem ga povprašala za psihiatra, psihologa, kakšno skupino, kjer bi te težave lahko reševala, mi ni znal nič svetovat, sama pa sem trenutno v stanju, ko se sploh ne znam obrnit na pravega naslovnika. čist ohromljeno se počutim, zato sem tudi prijadrala sem, da mi poveste, kaj se da storit.

[Slavka]

Iz katerega konca Slovenije pa si? Deluje namreč kar nekaj skupin za samopomoč v okviru društva DAM, kamor se lahko pridružiš. Poglej si pod rubriko SKUPINE ZA SAMOPOMOČ IN DRUŽENJA.
Drugače pa zagotovo tudi v tvojem kraju dela kakšen psihiater, malo se pozanimaj na internetu.
Mi je pa kar čudno, da ti je zdravnik tako rekel, čisto neprofesionalno...človek želi pomoč, pa ne dobi drugega kot recept za zdravila...

[Vain]

sem iz okolice ljubljane. bom pobrskala po strani. hvala. 

[Yang]

Ravno jutri ob 18ih je skupina - kar pridi, zihr ti bo fajn.

Kje je in info. - klikni tukaj.

[Vain]

hvala yang. zdej moram sam še pogruntat, kako se naj spravim iz bajte.

[Yang]

Če se sama težko spraviš od doma dobi koga, da te mal vzpodbudi in tudi lahko spremi.

[trzinka]

Vain, pozdravljena!

Vse kar bi ti jaz napisala , je že Slavka, tako da nimam kaj za dodat.

Kar se tiče za naprej. Ja, tudi jaz sem dobila skope podatke oz. nič, pa sem ukrepala na lastno roko. Zdravnici sem rekla, če mi da napotnico(pod nujno) za psihiatra in sem šla na polikliniko v Lj. v drugo nadstropje, kjer so me takoj sprejeli. Prijeten pogovor me je pomiril, ADje sem dobila že od splošnega zdravnika, poleg sem dobila še antipsihotik in predlog za skupino (tema anksioznost).
Sem šla, pa ni bilo dovolj. Za psihoterapije sem zvedela šele na forumu, pa sem vrtala in na srečo dobila predlog in sem šla. Še dobro, ker mi veliko pomagajo.
Veliko hodim, se družim, berem, se kolikor toliko sproščam ob glasbi in prebiram forum. Sem se v letu in pol, odkar jemljem AD veliko naučila o moji bolezni(anksa, depra in panični napadi), več kot pa ti pove zdravnik. Pregledala se google po dolgem in počez in se dobro spoznala.

Lahko rečem, da sem dobro. Tesnoba je prisotna vsak dan, vendar sem se naučila živeti z njo, me sploh ne moti, razen bolečih mišic, ker sem vsa trda in še vedno nesproščena (zato pijem magnezijeve šumeče tabletke vsak dan, malce pomagajo).
Prijatelji in sorodniki te bodo težko razumeli, ker ne razumejo, kaj se v bistvu s teboj dogaja. To je njim nekaj takega, kar se lahko pozdravi, pa ni res. Tudi jaz nimam nevem kakšne podpore doma, jim sploh ne govorim veliko. Sama se spopadam in sama se spreminjam, zaenkrat uspešno.

Tudi tebi želim vse dobro

[buljo13]

vain, ko sem prebral tvoj post sem se kar nasmejal....
ker sem to podobno že doživel... minilo že eno leto odkar imam ankso...
lahko le rečem da tesnoba še prisotna ampak, ampak, že počutim bolje za razliko od prej...
na začetku je bilo res težko, shujšal sem za 10 kg, izogibal obiske, itd...
sedaj pa je druga pesem, rad grem nekam kar me res pomirja..
bil sem pri psihiatru kot psihologu, slednji sem zadovoljen ker me prija dolg pogovor, še manj pa zadovoljen pri psihiatru ker te samo posluša in predpiše ad... povem ti, tabletk sploh ne jem! poskusi iti čimvečkrat ven na dolg sprehod, res prija!

želim ti vse dobro

[Arwen]

zdej moram sam še pogruntat, kako se naj spravim iz bajte.

in ? si pogruntala? 

[Vain]

hvala vsem za nasvete in podporo. res ste luštni. sem prav vesela, da sem našla tale forum. 
drugače se pa počutim malo bolje, nisem več tesnobna čez cel dan, ampak me panika zagrabi le še na momente. me je pa še vedno groza, ko pomislim, da moram it po opravkih, v družbo, tako, da se najraje druženju izognem. samo še izgovori so me, ko me kdo kam povabi, bolna, zasedena, nepričakovan obisk, ..
nakladam sto na uro, samo, da mi ni treba v neugodne situacije stopit. 
pa nisem preveč stroga do sebe, bom šla 'ven', ko bom zmogla. upam, da bo svet počakal name. 
ima še kdo od vas probleme s pretiranim potenjem na AD-jih? od kar sem prešla na 1 tableto zolofa na dan se sredi noči prebudim premočena, ko se gibam, mi pot kaplja iz čela, kar se mi prej ni dogajalo. prepuščam, dobesedno in v prenesenem pomenu.

imejte se lepo.

[nomis]

Ja kot bi bral sam sebe pred leti  . Skoraj identicna zgodba kot moja. Tudi jaz sem obiskal psihiatra ter psihologinjo sam nisem dobil drugega kot tablete  . Vecinoma sem se sam boril z to ankso in ta forum me je spravil nazaj na noge zato se se enkrat vsem lepo zahvaljujem. Sedaj ze 7 mesecev ne jemljem antidepresivov in pocutje je dobro. Se vedno je prisotna tesnoba sam sem se nekako navadil na to enostavno ni druge  tudi sam sem imel obcutek da se mi mesa in ta strah pred psihiatrijo. Pac to so samo strah in nase negativne misli katere moras spremeniti ne govorijo zastonj da je vse v glavi  . Ja glede potenja sem tudi jaz opazil razliko tudi sedaj ko ne jem vec tablet opazam da kadar sem tesnoben se poveca potenje predvsem dlani in pod pazduho.
Ja nic lepo se imej in skupaj bomo zmogli  drzi se.

[Vain]

hojla dragi moji.

zolof je prijel. aleluja! sem skoraj sproščena in skoraj mirna. napočil je čas, da zopet stopim v "civilizacijo".. tu pa nastane problem, ker se ne morem pripravit, da bi šla sama po opravkih, na pijačo s prijatelji,.. povsod vlačim s sabo fanta in ko on nima časa zame, ostanem doma, totalno razočarana in jezna nase. frdamana psiha! počutim se kot polizdelek. kar pretepla bi se, tko butasto se počutim. pa saj nisem več otrok, da bi konstantno potrebovala nekoga, da me drži za rokico..

[Arwen]

počasi, Vain, počasi! korak za korakom, nič se prehitevat. Tudi to še pride, da greš sama ven, zagotovo, le malce potrpljenja, vztrajnosti,... pa bo 

[Slavka]

Vain, tudi jaz sem nekaj časa vedno hodila naokrog z mojim partnerjem...drugače me je blo preveč strah. Uh kako je blo to naporno, pa jezna sem bila nase, da sem tako nesamostojna. Ampak je prišel tudi čas, ko sem si rekla, zdaj je pa dovolj...
Pa sem šla najprej sama na en krajši sprehod, pa potem na malo daljši, pa v trgovino...in počasi, korak za korakom sem spet postala samostojna 
Tudi ti začni počasi, ne obremenjuj se. AD ti je prijel  in počasi boš tudi samozavest in samostojnost pridobila. 

[Vain]

hvala vama, arwen in slavka za spodbudne besede. res ne vem, kaj bi počela, če ne bi bilo tega foruma. 

[asdf]

pr men je problem, da sem ful anksiozen, stalno me neki boli zdej tam zdej tam, neki napadi občutka da ne bom mogu dihat, stalna megla v glavi, odtujenost bla bla ... ampak mi pa ni problem it ven in take stvari! Sicer pa res da se recimo v bolnici ko sem počutim bol napetega in podobno !  Tole je res shit, 18. marca spet psih. tam bom reku za ene tablete spet za meglo v glavi in umiritev in če bo 3-4 tednih ne bo učinka, gremo na druge, dokler ne bom zdrav !

[toja]

 

Bravo asdf!

Vidim, da si začel pozitivno razmišljat in poglej stanje
se ti umirja, tudi strahci bodo počasi odšli, pa nisi pomislil,
da so pa le mogoče Ad prijeli.

Le tako naprej, pa res čimveč gibanja!

Lp Toja