draga didi,
poskusi uživati ob razvoju bitja, ki se dogaja v tebi. razumem, da te je strah, vendar verjemi, da v življenju nisem doživela lepšega trenutka od tistega (no, bila sta dva), ko sem prvič k sebi stisnili tisto malo štručko, ki se sprva malo kremži, potem pa kar nekako "zleze" vate, ker ve, da je tvoja. na začetku ne potrebuješ veliko. le rada jo imej in tiste očke ti, ko te pogledajo, povedo, kako hvaležno ti je, ker te ima. podariš mu torej lahko toplino, ljubezen. priporočena "porcija" vsakega se bo pa že s časoma po pridobljenih izkušnjah, prilagajala.
le pogumno!
