Panični napadi

[Kamy]

Pozdravljeni!
Sem skoraj nova na temu forumu.Ko sem ga malce bolj pregledala se mi zdi,da bi se lahko opredelila kar v vse teme.Ker sem opazila forum tudi glede panične motnje,bi rada nekaj napisala.
Sama boleham za depresijo že dolgo časa in jo kar premagujem.Veliko večja težava je panična motnja.Že skoraj ob najmanjših neprijetnih novicah-predvsem,ko je govora o smrti,me v grlu začne tako tiščati,kot bi mi nekdo napihoval balon,kot da bi se mi nekaj lepilo,stiskalo...in to traja in traja.In mene je vedno bolj strah.Ob določenih trenutkih tudi slabo požiram hrano,jo ne morem nikakor dol spravt.Danes sem jedla in sem mogla hitro po kozarec vode in popiti,da je šlo dol.To se mi dogaja v redkih trenutkih,ampak je zelo neprijetno.V tem primeru,pomislim,da imam raka v grlu.Še večji strah...Ta cmok v grlu me ubija,ne morem se skoncentrirat,nič..Ima morda še kdo kakšne podobne težave in bi mi morda lahko pomagal z kakšnim nasvetom.
Hvala in lep pozdrav!

[trzinka]

Tudi jaz sem imela ta cmok v grlu. Ko sem pričela z ADji je bil stranski učinek tudi večje stiskanje v grlu in vratu. Sedaj po letu in pol je vse v redu in ne čutim več nobene bolečine.
Žal je pri paničnih napadih zelo veliko znakov fizičnih bolezni, ki jih s svojim strahom še potenciramo.
Ne vem ali že imaš kakšno strokovno pomoč? Ti je že kdo svetoval? Poskusi se čimveč sproščati, vsako jutro in vsak večer...

[Onix]

Hey Kamy  .

Lahko se pomiriš, saj anksioznost povzroča veliko simptomov na fizični ravni vključno z tiščanjem v vratu, težkim požiranjem in cmokom v grlu. Kot je že trzinka rekla, fajn bi blo, da bi si našla strokovno pomoč. A maš mogoče že antidepresive? No antidepresivi, ko enkrat primejo lahko zelo ublažijo te panične simptome... Drži se pa še piši  .

[Prstan]

Zdravo Kamy,

verjetno ti pogovarjanje o smrti povzroča stisko. Dobro bi bilo napisati kaj več o tem kaj ti misliš o njej oz. kar se ti zdi ali pa se s kom pogovorit o tem. Če ti je to neprijetno vprašanje mogoče še ni čas, da bi o tem diskutirala. Ne se silit. Smrt ni prijetna stvar ni pa tudi nekaj strašnega. Različne religije in ljudje si jo različno razlagajo. Eni pravijo, da je samo del poti, ki jo človek opravlja, tako kot je življenje. Gotovo pa je bolj pomembno živeti zdaj.

[Kamy]

Živijo vsem skupaj!

Res je.Pogovarjanje o smrti me spravlja v neprijetno stisko.Začelo se je caa.15let nazaj,ko je kolega zadela  srčna kap,star pa je bil šele 32 let.Po nekaj dnevih sem doživljala tako paniko,da me je dvigovalo s postelje,vsa sem se tresla,mislila sem,da se bom zadušila,neskončna tesnoba,obup...Pristala sem na urgentni.Nekaj časa je trajalo,da so me z antidepresivi,pomirjevali,včasih tudi z injekcijo nekako spravili k sebi.V sebi imam misli,kaj pa če se to tudi meni zgodi?Napad panike mi sproži že samo vest,da je umrl mlad človek,čeprav nepoznan.
Po toliko letih sem še vedno na antidepresivih-trenutn0 Wellbutrin,pa Xanax,da me malce umiri.Včasih,pa je še tako hudo,da moram po injekcijo.In sedaj to tiščanje v grlu,ki se vleče že toliko časa,uf vsa panična,da sem resno bolna.Rada bi mislila pozitivno,ampak so vesti o smrti večje in vsaka me spravi v panični napad-ko gre za mladega človeka.Tudi to pišem s cmokom v grlu.Poiskusila si bom zrihtat psihoterapijo v Begunjah na oddelku B1.Sem brala same dobre,pozitivne novice.Upam,da bo tudi pri meni delovalo in bo šlo na boljše.
Hvala za vaše nasvete,zdaj vem,da nisem sama.
Srečno

[trzinka]

Odlično Kamy , sem tudi jaz slišala same dobre stvari o Begunjah B1. Sicer jaz nisem šla, ker so mi ADji prijeli, ni pa dosti manjkalo. Tudi jaz imam enak strah

[meee]

... to se je dogajalo tudi meni.. cmok u grlu, ki ni cmok, ampak neko tiščanje.. živčnost zarad kere sm mislna da se mi bo kar zrolalo    ..nism mela pojma kaj to pomeni, sm mislna da sm preveč čaja spila    in ne vem še kake butaste razloge sm navedla, dokler me
 ni ena oseba, ki je mela u preteklosti isti občutek (pozdravila se je s helexom) , razsvetlila za kaj se gre ... samo jst sm raj kot na helex šla na antidepresivi, in odkar sm na cipralexu je to minilo .... jeee 

[lovreklovrek]

hoj kamy!tudi meni se je to začel dogajat k o mi je mož umrl.jeba,tega je že 6 let in tudi mene napsihira ko zvem da je kakšno življenje ugasnilo...

[Loobie]

Pozdravljeni!

Že dolgo berem ta forum, saj imam tudi sama panične napade anksioznosti. Začelo se mi je kakih 5 let nazaj, potem sem 3 mesece jemala AD, nato obiskovala psihologinjo in potem je stvar minila. Lani pa se mi je ponovno vse skupaj začelo. In sicer med poletjem, ko nisem bila toliko zaposlena. Sem zelo ambiciozna in veliko pričakujem od sebe, zato stremim k uspehu. Brezdelje pri meni vodi v občutek, da sem nekoristna in lena in vse, tako da zaradi tega notranjega nezadovoljstva dobim panične napade in občutke tesnobe.
Moram rečt, da težko govorim o paničnih napadih drugim ljudem, sicer sedaj bližnji vsi vejo, da jih imam, ostalim pa težko kaj rečem, saj se bojim, da bi me takoj imeli za noro..
Panične napade doživljam vsakič malo drugače..vsakič najdem kaj drugega, sama si grem že na živce..Vem, da je to le panična motnja, a kdaj se pojavi v tako močni obliki, da mam občutek, da se mi bo zmešalo. Predvsem me skrbijo vsakdanje obveznosti, opravila...saj pride vmes kakšen dan, ko je stresno, potem pa dobivam še občutke panike in dan je popoln..Not:)
Sem dosti proti tabletam, skušam jih ne vzeti, vendar ne vem koliko časa bo še to tako šlo.
Veliko ljudi mi sploh ne verjame, da imam take strahove, saj navzen delujem močna, pridna itd..(po mnenju drugih)..Najbolj pa me stisne, ko izvem, da je kdo umrl ali hudo zbolel. Mene je tega takooo strah, sploh ne vem, kako naj smrt sprejmem kot del življenja..
Verjamem v to, da bom to nekega dne odpravila, saj vmes že 4 leta nism imela nič.. Sama berem knjige, se sproščam, pomaga mi tek, nasploh se moram veliko gibati, sama pa naj bi po mnenju psihologinje imela veliko psihično moč, vendar bi jo mogla preobrniti v svoj prid, ne v negativna čustva. Zato sama slušam sebe analiziram, vendar mi to ne pomaga vsakič.
Veliko sreče vsem vam pri odpravljanju teh težav, meni je že to dovolj, da sem se tu razpisala.. Vem, da nism sama po forumu sodeč, moram pa reči, da čist nikogar ne poznam v svoji okolici, ki bi imel to (mogoče tudi ne povejo), vendar kdaj se res počutim kot da me noben ne razume oz. ne pozna teh težav.

[asdf]

tudi meni se zdi da sem edini in da noben okoli mene nima tega in tudi prvič sem slišal za to, ko sem videl tle, prej nikol niti nisem vedel kaj je anksioznost in panična motnja

[BB]

Pa recimo, da si edini ki ima take težave ... kaj boš pa zdaj ? Ti je kaj lažje ?
Zdaj pa recimo, da nisi edini in je takih kar nekaj...kaj boš ti naredil da ti bo bolje ? Nasvetov ne upoštevaš, imaš mogoče še kakšen adut kaj naredit ...

[trzinka]

Loobie, pozdravljena!


Te razumem, imam enake strahove kar precej let in sem jih uspela krotiti do štiri leta nazaj. Ko pa enkrat nimaš več kontrole nad strahom je pa hudo. Panični napadi se vrstijo, padeš v depresijo..., pa itak nihče ne razume.

Sama sem se dolgo otepala ADjev in sem bila tudi psihično zelo močna, potem pa se je prelomilo in samo zdravila so me rešila iz brezna. Sedaj jih jemljem že leto in pol, hodim na psihoterapije, trudim se čimbolj zaposliti, sproščati, hoditi na sprehode, v glavnem aktivno življenje....

Glej, ko boš začutila, da sama ne obvladuješ strahu, boš verjetno primorana vzeti AD (moje mnenje) in 3 mesece jemanja je definitivno premalo za rešitev naših težav.

Sicer ti želim, da ti uspe brez kemikalij, vendar ne odlašaj, če ugotoviš, da ne zmoreš več.

[lovreklovrek]

ja trzinka....vzameš ad je,ko ne zmoreš več....

[trzinka]

ja trzinka....vzameš ad je,ko ne zmoreš več....

kakšni jih še vedno nočejo, žal, poznam veliko primerov , potem se pa bolezen vedno bolj stopnjuje in napreduje....

[lovreklovrek]

ja to je še zmer stigma!
meni je tud fotr težil kao spet tablete žreš-delaj,zaposli se,da ne boš imela prostga cajta,pust tablete u moški spolni organ,še kakšen sosed te bo vidu k psihiatra čakaš,pol bojo pa okrog govoril kakšna si,pa če bojo u službi zvedl-boš na koncu še brez šihta ostala......veš,dans je službo težko dobit...bla,bla,bla
a pol ga vidiš zvečer preden gre spat k reče"čak,tablete sm še pozabu vzet...,tele so za pritisk,te mam za
cukr,te nevem za kaj so...."
 halo????a to pa ni sramota?ne,njemu bo vsak rekel"ja bogi,veš pol morš pa pazit kaj ješ,da ne boš imel pritiska"
kakšn je komentar pri ad jih?delat!!!!

[Loobie]

Evo.. pa sm spet bolje!
Kaj meni pomaga?

Predvsem, da umirim moj notranji nemir in da se odprto pogovorim o mojih strahovih. Kako?

Notranji nemir:
-dihalne vaje
-joga in koncentracija na en predmet, gib, vdih, izdih, karkoli...
-moram se spomniti na to, da imam panični napad samo zaradi tega, ker imam negativne misli - to pa lahko spremeniš, če bereš knjige (Overcoming Anxiety, Overcoming Social Phobia..)
-tek, sprehodi v naravi

Če imaš panični napad, ne se ustrašit, pejt vn tečt, res!! pa nekoga s seboj vzemi!

Zelo pa mi pomaga, če se z nekom, ki ve, da imam te probleme (v mojem primeru je to moja mat), odprto pogovorim, česa me je strah. V mojem primeru je to strah pred smrtjo. Potem mi pa ona pove, kako na te stvari gleda.
Ugotovila sem tudi, da imam malo socialne fobije, čeprav imam prijatelje in se družim in vse.. vendar me je konstantno strah, kaj si bojo mislili o men, zavrnitve itd.. in to se v meni nabira in potem pride do paničnega napada. Začela sem brati od tega in si zlowdala nek audio book na to temo. Fajn je!

Vse bo uredu, samo bodite pozitivni!!

[trzinka]

Loobie   

[Kamy]

ŽIvijo!
Kar nekaj časa se nisem oglasila.Rada pa bi povedala,da moje stanje ni še v redu in imam ponovne težave.Kljub vajam sproščanja imam zdaj večje težave z dihanjem,kot pred sproščanjem.Isicer se mi zgodi,da bi rada vdihnila pa ne morem do konca vdihnit in potem diham kar precej opazno-se naprezam.Je imel še kdo take težave,kajti zelo mi je neprijetno in ne vem kako bom zdržala.To pa se mi dogaja zadnje tri dni,ko sem začela jemati Asentro.Prosim za pomoč.Hvala

[Arwen]

Kamy, kaj poleg vaj pa še delaš? imaš psihoterapijo?

kako pa tole kaže?

.Poiskusila si bom zrihtat psihoterapijo v Begunjah na oddelku B1.Sem brala same dobre,pozitivne novice.Upam,da bo tudi pri meni delovalo in bo šlo na boljše.

[Kamy]

Ne nisem na psihoterapiji.Tudi o Begunjah ne razmišljam več.Moja psihiatrinja mi je dala vaje in jih delam dvakrat na dan.Po njih se počutim slabše.Prvič sem jih delala pri njej,zdaj nadaljujem sama.Zakaj mi ne gre na bolje ne vem,ker pa je psihiatrinja trenutno odsotna,ne vem kam se bi obrnila.In zdaj me je strah.....