depresija - neodločnost

[trzinka]

Lepo, Peja, pa pozitivne barve si naštimaj, da ti bo vedno prijetno pri srčku ko se boš ozrla po stanovanju

[Peja35]

Po dolgem času se zopet oglašam. Prebolevam razhod s svojim partnerjem. Ko sem že malo bolje me zopet sesuje. Seveda takrat ko se slišiva ali pa dnevno ko videvam parkiran njegov avto v naši garaži. Ko je še živel tu je imel parkirane tri avtomobile v garaži pod blokom. Ko se je odselil je pustil spodaj v garaži en avto. Prosila sem ga naj ga umakne, da ga ne gleda pa je rekel da ga nima kam odpeljati ker je zunaj vse zasneženo. Vmes se je zgodilo tudi to, da sem ga prosila naj se vrne. V tem tednu sem ga tudi prosila naj me ne kliče ker je to zame boleče. Res me ne kliče. In sem se počutila mnogo bolje. Danes sem pa bila v garaži in videla da je pripeljal v garažo kombi in odpeljal avto.Kar stisnilo me je pri srcu in zopet zgodbe v moji glavi. Ne morem si kaj da mu ne bi zamerila, ker sem mu vedno ko je bil on v stiski pomagala on pa je dvignil roke in mi ni bil pripravljen pomagati. Vem da je bilo najinih zadnjih nekaj let čisto neplodnih kar se najinega odnosa tiče vendar sem tako navadila na tako razmerje, da ga pogrešam pa čeprav vem, da je sedaj mnogo bolje in manj stresno. Veliko se družim in berem, telovadim pa se kljub vsemu vraca bolečina. Prosim. če ima kdo izkušnjo kako si še olajšati bolečino. Vem da je potreben čas ampak kljub vsemu mogoče je kaj še da jo zmanjšam.

Vsem skupaj en objem in lep pozdrav!

Vaša Peja

[trzinka]

Peja,

žal boš morala ločitev s partnerjem preboleti. Ker je rana še sveža, boli, toda sčasoma bo lažje. Kar tako naenkrat ne boš mogla preboleti, pozabiti.
Fajn je, da si se sama spravila v red, kar se tiče druženja,telovadbe, branja...tako nadaljuj, z istim tempom.
Kako bi bolečino zmanjšala, ne vem. Mogoče bi si napisala na papir kje so plusi in kje so minusi odnosa s partnerjem in se potem zamislila kaj izgubiš in kaj profitiraš.

Drži se, čas bo prinesel svoje , je pa opaziti napredek pri tebi kljub srčnim bolečinam

[Peja35]

Danes je bil zopete enden tesnobnih dni. Popoldan sem spala seveda s pomočjo tablete. Govorila sem z bivišim partnerjem po telefonu in mu poskušala dopovedati,da naj vendarle umakne avto iz garaže, ker to meni povzroča stres in zopet mi misli uhajajo k njemu. Moti me tudi to, da na nek način vzdržuje vez med nama saj še vendo ni uredil preusmeritev pošte in vsak dan hodi v nabiralnik po pošto. Ko sem mu rekla, da naj končno pove da je vsega konec mi pravi, da tega ni rekel in da ne ve kaj se bo zgodilo. Ubija me taka situacija in rada bi jasno in glasno slišala, da je tega konec in da svoje življenje usmerim na pravo pot. Že ko predelam 50% me zopet vrne taka situacija skoraj na začetek. Danes sem resnično zmedena in raztresena in mislim, na di bi ga prosila naj se vrne in naj bo tu z menoj. Po drugi strani pa vem, da če bo ostal tak kot je ni to dobro zame. Komaj čakam, da grem na zdravljenje in da začenem s polno paro delati na sebi.

Pravijo pomagaj si sam in bog ti bo pomagal. Upam, da je tam zunaj nekdo ki pazi in bdi nad manol 

Trznika hvala ti za tvojo spodbudo. Ali te lahko vprašam od kje si? Če boš imela kaj časa mi prosim piši na moj mail peja.zupancic35@gmail.com

Lep pozdrav vsem!

Peja

[trzinka]

Sem kar iz Ljubljane Peja,

poznam par takih zgodb, kot je tvoja. Vem da je težko, ampak ne vem če je dobro da čakaš na to kaj bo rekel partner. Sama naredi konec, če veš, da je dobro zate. Vedno boš oklevala, če boš čakala. Verjetno si neodločna in to tvoj prijatelj izkoristi, ker je tudi on neodločen.

Maila se bolj slabo poslužujem, lahko mi pa ZS sporočilo pošlješ.