Prikriti incest

[majchy]

Odpiram novo temo z namenom, da se v njej prepoznajo osebe, ki so ali to še doživljajo. Povzeto po knjigi Silently Seduced, Kenneth M. Adams.

Prikriti incest se zgodi takrat ko otroci postanejo partnerji svojih staršev...seveda ne dobesedno.
To je tesno ''razmerje'' ponavadi s staršem nasprotnega spola. Otrok se počuti s strani tega starša priviligiran in izjemen. Biti staršev nadomestni partner pomeni biti žrtev prikritega incesta.

Pogosto se kot posledica takšnega ''razmerja'' pojavlja:
- ljubezen do starša nasprotnega spola ter sovraštvo da starša istega spola
- čustvena distanca do starša istega spola
- krivda in zmeda glede lastnih potreb
- številna razmerja
- težko se vežete
- kompulzivnost/odvisnosti...
- in drugo.

Prikriti incest nastopi ko postane otrok objekt starševe naklonjenosti, ljubezni, preokupiranosti. Meja je prekoračena ko so bolj zadovoljene starševe potrebe kot otrokove. To se zgodi kot posledica starševega disfunkcionalnega odnosa z drugim staršem (torej imata mama in oče kronično problematičen zakon). Starš, ki ga vodi osamljenost in praznina, si poišče zaveznika v otroku in ga naredi za nadomestnega partnerja. To poteka na nezavedni ravni in se večino časa tega niti otrok niti starš ne zavedata. Naj poudarim, da tukaj ne gre za dotikanje ali karkoli v takšnem intimnem smislu.

Lahko bi te otroke poimenovali tudi:

- mamin fant
- mamin zaupnik in svetovalec
- očkova majhna deklica
- princesa

Razvoj otrokove identitete – ključen v razvoju jasnih zaobljub glede seksualnosti, potreb, vrednot, želja, izbir in čustev – je zablokiran. Sposobnost zdrave intimnosti v odrasli dobi je izgubljena.

Sčasoma postane otrok preobremenjen s starševimi potrebami in zaščitniški ter zaskrbljen.
Starševa ljubezen bolj omejuje kot osvobaja, bolj zahteva kot daje in se bolj vsiljuje kot neguje.
Odrasla žrtev prikritega incesta ostaja ujeta v vzorec življenja, usmerjenega v ohranjanje posebnega odnosa s staršem nasprotnega spola. Gre za vzorec nenehnega poskušanja osrečiti mamico ali očka. Na ta način je odrasla žrtev še naprej idealizirana. Privilegirana in posebna pozicija je ohranjena; bolečina in trpljenje zaradi izgubljenega otroštva sta zanikana. Separacija nikoli ne nastopi in občutek ujetosti v psihološko poroko se poglobi. To ovira žrtvino sposobnost zdrave intimnosti in seksualnosti.

Toliko na kratko.

[Pain*]

Pozabila si dodati identitetno dohotomijo. Odnos staršev do otroka niha iz skrajnosti zaupništva, pretiranega sočustvovanja, navezanosti, nezmotljivosti otoka itd. do totalne prikrajšanosti, tarče psihičnega nasilja, verbalnih sankciji, nedopuščanja svobode itd.

Banalen primer: Ko gre po prepiru foter na pivo, imata lahko mama in sin pozno v noč zaupne pogovore, naslednji dan, ko hoče sin s prijatelji ven, pa se mama razženski spolni organ.

Ne morem si pomagati, ampak zanimiv je izredno podoben pojav, ki je okvirno zelo podoben. Bom kasneje ga opisal.