tole zna bit včasih prava zmeda
. Najbrž sem se prvič srečala z anksioznostjo že s svojo mamo, ki je medium checker z občasnimi kroničnimi izpadi, čeprav ni slaba oseba. Pri 13 sem imela anoreksijo, potem kompulzivno motnjo prehranjevanja - vse to tam nekje do 17 leta. Potem sem hrano nadomestila z neskončnim praskanjem kože (skinpeaking), kar delam še danes. V osnovni niti srednji šoli se nekako nisem mogla vklopiti, razen z majhno družbo prijateljev. Čeprav me ti dojemajo kot the person with the best sense of humor in ekstravertirano, ob spoznavanju novih ljudi ponavadi obnemim, srce pa mi bije 140 udarcev na minuto, predvsem pri fantih ( v oš so me grobo zbadali - kuga ipd, ker sem imela močan vonj). Vsi moji prijatelji so sošolci, ker imam le tu dovolj časa, da se sprostim. moj problem danes pa je takšen: Bila sem s tipom in me je bilo totalno strah, da je hiv pozitiven in da bi se okužla, čeprav sva bila zaščitena ( potem sem se spraševala, kaj če se česa ne spomnim, pa ne vem - čeprav se je men zdelo, da se vse spomnim, sam kaj pa če ne...?) Šla sem se testirat in je prišel nazaj negativen rezultat, ampak me je sedaj strah, da so tam krvne vzorce al pa št. zamenjal. A sem prtegnjena, a ne?
