NESPEČNOST , ZDRAVLJENJE IN USPEH

[martinca]

KAKO JO OZDRAVITI

Trenutno sem na trnih zaradi možnosti nove službe in se tako veselim, da norim po celem forumu in, tudi če ne dobim, me po praznini zadnjih mesecev brez upanja, celo pričakovani neuspešni intervju razveseljuje, ker sem že z  malim zadovoljna - samo da se nekaj dogaja in seveda ne spim dobro ravno zato (in vedno bo kakšen vzrok )
 
Na tem forumu sem že govorila o tukajšnjem preferiranju antidepresivov pred anksiolitiki. Sama sem bila več let na enaki in isti dozi lexaurina 1'5 mg pred spanjem,ki mi je pomagal zaspati (več let doma stres...)

Nato sem bila nekaj tednov brez lexaurina, utrujena in nič spala, nakar mi je osebni zzdravnik  predpisal Xanax, ki pa mi je za razliko od Lexaurina povzročil takojšnjo toleranco v prvem tednu ali dveh in nujni dvig doze, da sem lahko zaspala (takrat sem morala tudi voziti zelo daleč in sem delala, morala sem zvišat na lastno presenečenje, ker mi lexaurina ni bilo nikol treba, le ob isti uri ga je blo treba vzet!) in ko pa sem ta Xanax oz. Helex enkrat samkrat pozabila vzeti, pa paničnost, razbijanje srca, skratka odvisnost je bila tu!!  

Dokler sem bila več let na najnižji dozi SAMO ZVEČER PRED SPANJEM samo na lexaurinu, sem bila brez težav - jemala pa sem ga vedno samo zvečer 1 tabletko 1'5 mg in nikoli večkrat in več kot toliko, ker se pač tablet bojim in rada sem povsem "prisebna."

 Morda zaradi male doze - nič težav. Ko sem ga tudi zdaj nazadnje nehala jemati na lastno pest, saj nimam resne diagnoze, PRAV TAKO NI BILO TEŽAV,  ni bilo nobene slabosti, živčnosti, paničnosti ali česarkoli.

Tako da je veliko ZAVAJANJE tistih, ki trdijo, da vsak anksiolitik povzroči odvisnost ali odtegnitveni sindrom. Ob ukinitvi ga torej ne povzroči v primeru siceršnje duševne stabilnosti ( odsotnosti paničnosti, panične motnje, če je osnovni problem pač nespečnost)   To je tisto, kar odloča.

EDINA TEŽAVA, pričakovana, ker anksiolitik ne ozdravi, samo pomaga (ampak je to zlata vredno) : ponovno nespečnost tako kot nekoč v vrtcu in v šoli v naravi : vedno zelo hitra nagla zaspanost in utrujenost, a hkrati pa budnost do poznih ur....

Nič narobe skratka ob popolni ukinitvi Lexaurina : le ponovno nazaj samo  po 2-3 ure na noč....

..posledično zaradi nespanja dnevna zmedenost, dezorientiranost, glavobol, občutek dušenja - zaradi nespečnosti in ne zaradi druge bolezni...

Tuaj je skrivnost  : moje telo fizično utrujenost  (ali zaradi preveč telesnega napora pri športu nekoč, tud samo 1 urnega plavanja pred spanjem) razume pred spanjem kljub utrujenosti kot obliko ogroženosti .....   in se brani tako, da ŠE BOLJ NE UPA SPATI - mi razbija srce, hodim lulat vso noč (15 x, vsakič na polno !! - pomaga mi, če vzamem Fidimed kapsulo BRUSNICE najkasneje ob 17.uri!)....

Tako da fizično trpim, po več dneh pride od nespečnosti do bolečin utrujenih mišic celega telesa in to je UBIJANJE NA DOLGI ROK     To trpljenje ne nosi rešitve, pride samo do popolnega izčrpanosti, do nezavednega celodnevnega stokanja med izdihom.... ko me spomnijo soljudje na to, se zavem in čutim sramoto, toda trenutek kasneje spet pozabim in to počnem sama od sebe...  ... privede do hudega glavobola in seveda nesposobnosti vožnje z avtom in kratke zelo hude ustrašenosti zaradi poka, šuma, krika zunaj in v tej nespečnosti nekonotrliranega mojega vpitja v poskusu rešitve težav  itd .
IN NE GRE BREZ ANKSIOLITIKA.

Pomagal mi je v takem primeru zaspati LEKADOL, 1 ali 2, ampak samo, če sem ga vzela tik pred ležanjem : tako sem lahko ZAVESTNO SPREMLJALA, kako me je nehalo dušiti od utrujenosti, kako so bolečine utrujenosti vsaj DELNO popustile, kako me je glava nehala boleti, namreč to mora biti pri meni zavestno, tako da se mi tudi PSIHA pomirja in verjame, da "smem spati in da lahko in da zmorem" in nato pa toplota sprostitve vseh mišic po telesu, pa lažje zaspim - saj itak zaspim, vprašanje je samo, do kakšne mere je prisotna IZČRPANOST in živčnost....

Ta teden sem recimo spala po 4 ali 5 ur na noč, kar je premalo in posledica je nesramno vedenje, prav tako se moje stanje ZELO poslabša tudi 3 dni pred polno luno in v času polne lune  , pri čemer je takrat prisoten tud občutek potrtosti (ki ga sicer ni).

Zato sem SLEJ KOT PREJ prisiljena vzeti anksiolitik vsaj 2 večera zapored, zato sem tretji dan po začetku jemanja anksiolitika v redu in prespana. In ni problem odvisnost. Ampak nespečnost : V OTROŠTVU NISEM BILA NIČ ODVISNA IN KLJUB TEMU SEM TEŽKO ZASPALA in SEM ŽE 5 LET STARA rekla sorodnikom, ko so me dali spat, da zdaj pa morajo iti iz moje sobice, da lučke ne sme več bit, ker zdaj pa moram biti sama, da zdaj pa moram začeti gledati skozi okno iz posteljice. Tako sem se namreč pripravljala na spanec, z občutkom žalosti že takrat in gledanja teme, vedoč, da moram in moram in moram spati... sicer bom utrujena drug dan... Potrebujem svoj čas pač in sme že kot otork trpela , ne da bi znala povedati, kako zelo trpim v zvezi s tem.

Pri tem je moja največja življenjska smola ta, da potrebujem najmanj 7 ur in pol spanja in da če se zbudim, da NIKOLI ne zaspim nazaj, ne glede na zaspanost. 


Mislim da zdravniki nimajo rešitve za take specifične probleme. Morda še bojo kaj odkrili. Samo pametujejo nekaj.

Mojemu prvemu psihiatru nikakor ne zaupam, saj je točno vedel, kaj je težava, pa mi je vendarle dal AD Paroxat, ki je mojo nespečnost v 10 dneh prignal do samega roba življenja , mi povzročil celo sammomorilne misli (ki sem jih imela nazadnje pri 14 letih) in ni šlo na njem nič....

Ali ni logično, da tresoče se telo ne bo spalo in da pamet ne bo zaspala, če bo videla spremembo razpoloženja, saj potrebuje mir, da zapoade v sen ?? Pa taki dohtarji! Mar bi mi naj bil dal Mirzeten, če pozna hudiča nespečnega, ali Sinequan, ali nekaj ! Namesto tega so se mi težave povečale !

 Nato sem jedla Cipralex, ker mi izredno lepo v tednu ali dveh odvzel odvisnost od Xanaxa, odvzel mi je ves strah, toda spati pa ni šlo na njem, zaradi miselnega nemira !

Super mi je odpravil anksioznost, toda stranski uččinek je prav tako nespečnost, vznemirjenost, zbujenost čez dan, več energije pač, čeprav nisem bla sposobna ničesar ustvarit, amapk sem samo teoretizirala in klepetala, kaj vse da bom, vsa pogumna !!

Zdaj je konec mojega AD.... Lahko sem bila več tednov brez vsakega lexaurina ali xanaxa.... Toda OB PRVEM "PROBLEMU"   (JUHU , MORDA GREM DELAT IN ME ČAKA NOVO OKOLJE, MATER BOM NESPEČNA, ZMEDENA, IMPULZIVNA ITD), že zdaj spet ne spim par dni... Nočem bit čist uničena in sem zato začela nazaj jemati Xanax 0'25 zvečer ali pa Lexaurin 1'5 mg....


3 X HURA IN VEČNA SLAVA zdravniku, ki je kljub težavnosti mojega življenja (bolezni, nesposobnost tu in tam, pa nesojeni mi jo je podurhal v zakon, pa na dvorišču so se nam poleti 2 uri skup neki kmeti pretepali in sem se takrat tud zaradd drugih travm vrnila v stanje nespečnosti iz otroštva) .....

3 X HURA za tega JUNAKA, ki mi je predpisal najnižjo dozo lexaurina in tudi temu, ki mi je predpisal najnižjo dozo xanaxa....

NA TA NAČIN sem varna pred odvisnostjo, telesu manj škodim in TO MI JE DOVOLJ (lexaurin).

[martinca]

DANES vem, da če bi takrat v prvo začelka s 3 ali 6 mg Lexaurina, da bi sedaj imela mnogo hujše težave in stiske. Tako pa mi je to bilo dovolj.

Kako vem? Lexaurin ima zarezo, kar pomeni logično, da bi naj delovala tudi polovička : toda meni  pa polovička ne prime niti po mesecih odsotnosti kakršnegakoli jemanja - ker je v mojem telesnem spominu moje telo prvič sprejelo 1'5 mg in je edino to sprejelo kot delujoče in ne šljivi manj kot to. Enako bi reagiralo, če bi začela s 3 mg - hotelo bi tudi po letih brez vsakega jemanja samo 3 mg - ker TO POZNA, na to reagira.

Velika čast vsem zdravnikom, ki mladoletnikom ne predpisujejo 3 mg, ampak 1'5 mg in telesu bistveni manj škodijo : če ne prime prvi dan, bo pa v nekaj dneh. Brez skrbi.

ZATO vem, da nihče, ki je začel z visoko dozo, nima dovolj normalne ali najnižje doze. Ne zaradi odvisnosti, saj v primeru nekaj let brez jemanja ni odvisnosti. Ampak skritega telesnega spomina na to, kar je znalo ubogati, da tako rečem.

In sedaj psihiater hoče zanikati, da jaz potrebujem vsak večer anksiolitik za spanec, češ da še nism neka stara ženska (toda imam pa stres, zaradi prihoda v novo okolje, tud če samo 1 dan)..

In me sili, da lahko vzamem samo imam 3 tabletke Xanaxa  NA TEDEN po potrebi .. In da "če pa bom potrebovala več, pa bova znova šla na Cipralex   

 (ZAKAJ PREDLAGA CIPRALEX, KO PA TOČNO VE, da povzroča nemirnost in še POJAČA NESPEČNOST - NE MI GOVORIT, DA SAMO ZAČASNO, KER IMA MOJE TELO LASTNO PAMET - in ve, da nisem več bolna v smislu panične motnje, ampak samo vznemirjena, ker bi tako rada uspela? Saj sem bila ja čisto odpuljena na njem po nekaj mesecih, NISEM BILA ISTA OSEBA NA AD.... A totalno sem na AD ozdravela od anksioznosti na njem že v mesecu in pol.    )


pa KAJ JE HUDIČA TAKO NOR, DA SI NE DA NIČ DOPOVEDATI.... NE SLIŠI ME... NE VERJAME MI....
JAZ NE ZNAM GOVORITI KITAJSKO, KAKO NAJ POVEM, DA POTREBUJEM POMOČ, DA SEM TUD SAMA ZELO STROGA DO JEMANJA ZDRAVIL - VSE NA URO IN TOČNO IN ČETRTINKO IN OSMINKO IN DA NE MOREM SAMA...  IN DA BI RADA BILA SAMOSTOJNA in ZAPOSLENA, KAR PA V PRIMERU NESPEČNOSTI NE MOREM, KER KO VIDIJO MOJ KRONIČEN PROBLEM, ME NE MARA NIHČE VEČ.... SAJ JE POSLEDICA NESPEČNOSTI ČEZ DAN NEKONTROLIRAN PREPIR, ALI PA  IZPADI SMEHA, NESRAMNOST - predobro se poznam - ampak sem TA TRENUTEK čisto mirna, hladna, nič mi ni, vredu sem, nisem stalno taka .

Vse življenje se ukvarjam s tem, kaj bi še pomagalo...  Mislim, da vsak ki je kdaj trpel za psihosomatskimi boleznimi kot jaz, se mu Z BESEDAMI in DOPOVEDANJI in tehnikami bolj redkokdaj da kaj dosti dopovedati, čeprav treba je še in še poskušati in vztrajati tudi s tem, a žal pa ima njegovo TELO LASTNO PAMET... Če trpljenje ni smiselno, zakaj telo prisiljevati v trpljenje na napačnih zdravilih, po katerih celi dan prdi, mu je slabo, spi podnevi, ponoči ne ve, kaj dela, a psihotična pa nisem bila !!


100%  je pri nespečnosti vzrok povezan tudi s prehrano : nikoli jesti preveč, nikoli zvečer. Nikoli jesti čokolade ali sira pred spanjem, vse sladkarije dajejo moč, razjezijo ali kaj. Če jaz jem pred spanjem čokolado, definitivno ne bom spala do 3. ure.


Pa kaj je to tako težko razumeti logiko, da če se na Paroxatu cel drhtiš, hkrati pa si telesno šibek, da zaradi nemira ne boš cele mesece spal, vse dokler se telo na navadi in vse dokler tvoja PSIHA NE OTOPI DO KONCA in tud takrat, jaz STROJ, nisem spala, ker sem razmišljala, kako da sem zdaj tako prazne glave in me nič ne moti, kaj pa je zdaj to (na Cipralexu, tud takrat sem potrebovala zvečeer lexaurin, ne pa vedno ) 

Pa sem zadnjič v lekarni vidla enega deda, ki mu je farmacevtka rekla : " A spaat ne morteeee... "  Pogledam njega, ki je imel rdeče oči, pogledam dobljene tablete - Paroxat !!     Še maaanj bo spal prve 3 mesece, pa čeprav ne poznam zgodovine bolezni, vendar pa se stanje v začetku ZELO poslabša in trpečemu in nespečemu telesu JE STORJENA ŠKODA, ki veliko večja od koristi , ki pride po 3 mesecih - ko bo spal. NI REČENO, DA KO BO ŠEL DOL S PAROXATA, DA BO ZNAL SAM SPATI V PRIMERU KRONIČNOSTI !!

In tisto, česar se bojim in kar je edino za pričakovati, je, da si TELO SI ZAPOMNI TE MUKE NESPANJA in DNEVNE ZMEDENOSTI posledično in kako telo reagira TUD KASNEJE OB KAKŠNEM ŽIVLJENJSKEM STRESU ?
Tudi kasneje  KDAJ  samo od sebe prikliče nazaj že znano nespečnost, prisilno spoznano od zdravil  ! (Paroxat, drugi iz SSRI - ne vsi, pa druga zdravila proti avtoimunskim boleznim, bolezni, ki povzročajo tremor in s tem povzročajo nespečnost !!).

ja pa kaj je to za en zdravnik, da je temu mučencu to predpisal!



Delna nespečnost je obramba, oblika bega pred prikrito ogroženostjo, lahko je tudi znak hude depresije, praznosti, ko manjka vsega ne le serotonina... Lahko pa je organsko povzročena tud z enimi zdravili.

Moja prijateljca ki ni NIKOLI trpela za nespečnostjo, je tudi po 8 mesecih Cipralexa zaradi zdravil dodatnih, jamrala zaradi neprespanosti, ki je prej ni poznala. Umiri paniko, toda ojača misli, daje moč... 

Nobena zdrava pamet in nobeno psihiatrovo znanje ne pomaga, ker telo dela po lastni volji in ma kaki ovčke, da ne bom dol padla nekam... 

Še nisem končala. Kaj bo jutri, ko bom morala vstat ob 6. uri  po 2 urah spanja... Bodočemu šefu bom izkepetala vse osebno in preveč, ker zaradi neprespanosti nimam kontrole.
Ni me strah nič, mirna sem. Vem pa, kaj bo.. In to tiho pričakujem...

Vse bo narobe zaradi floskule ponavljajočega psihiatra, ki ne vidi globine problema:nisem za vsa zdravila jaz ;  ni moja krivda, če so po trenutni doktrini anksiolitiki osovraženi ;  zaradi neproblematičnosti mi samo anksiolitiki ne razdražijo mojega "stroja nespečnosti" , anksiolitiki EDINI ne povzročajo  teže telesa, zamašenega nosu, slabosti, hude zaspanosti, bolečih mišic, ne odvzamejo pameti iz glave oz. ne prekinjajo miselnega toka, kot je to značilno za prave sedative in antipsihotike kot je Seroquel, Risset, Risperdal ali Risperidone - bog jih izniči te naštete ničvredne tri - Zyprexa...IN ZATO ANKSIOLITIKI NE ŠKODIJO ZDRAVJU, saj ob prenehanju nihče ne bruha, a ob prenehanju antipsihotika Seroquela pa je vsem slabo celo do bruhanja, odtegnitveni sindrom - tako da ZAVAJANJE brez primere....

In vedno boš na nečem, ker KO NEHAŠ JESTI SEROQUEL, BOŠ TAKO KOT PREJ - NESPEČEN - ne vsi, toda, kar se tiče mene, ki se mi to vleče iz otroštva ..  Torej ne nespečen - delno spečen- tako da ne zaspiš do 3. ure, ob 6. uiri vstaneš in se nato cel dan z nečim boriš, trdiš ... 

Varianta je delno tudi MIRZATEN , pomirjujoči antidepresiv, toda kdorkoli ga je kdaj jemal zaradi nespečnosti, je ob prenehanju BIL ISTI KOT PREJ, ZNOVA NESPEČEN, v mkolikor ga je jemal zaradi nespečnosti in ne zaradi anksioznosti ali depresije (čeprav, nespečnost pomeni skrito ali hudo depresijo ali anksioznost-ampak ne preveč bluziti s tem)...

, toda težavnost Mirzatena je njegovo premočno pomirjanje in  da povzroča tudi hud odtegnitveni sindrom kljub postopni ukinitvi : slabost, tresenja, huda budnost (česar se najbolj bojim, samo tega ne!!, TOREJ NISI NAREDIL NIČ !!! )

Iščem kaj bi bilo "nekaj vmes", pa ne vem, glede na to, da vsa zatečem po Apaurinu, ki je sedativen, a zaadi jeze zaradi težkih in bolečih rok in nog (nabiranje tekočin) niti na apaurinu ne spim, ker me moti, če me ponoči kaj boli... da bi pa zaradi apaurina dodatno jedla veliko lekadolov ali nalgesinov pa ne pride v poštev, malo morgen.

[vesnav]

Držim pesti, Martinca...

Če že veš, kaj bo pri šefu, se zdaj odloči, da ne bo tako.....Ok?

Ti to zmoreš.

[martinca]

VesnaV, hvala, ne bi preveč na to mislila, roke so se mi ta trenutek spotile. Ne znam igrati pametne mirne osebnosti, vedno me skapirajo 

Sproščam se zdajja s tem pisanjem, veš    Ampak vse to na podlagi izkušenj, svojih in tujih in  opazovanja...
Kak dan me ne bo tu ... Moram napisati vse, kar sem doslej v zvezi s tem  spoznala, za vsak slučaj, če se mi kaj zgodi, moram SPOZNANO predati naprej, zato da bi se znalo, vedelo tudi iz moje strani.....

Ker bi rada, da bi se kdo iz tega kaj NAUČIL novega, sprejel, razumel, skapiral, bistvo težave in dojel rešitev.  Jaz ne vem, mislim si..... Morda kdo drug, ki tudi opazuje, VE, kako rešiti tole, jaz nisem edina, ki sem bila in sem trenutno težavnega spanca... KI je vzrok drugim težavam v živlejnju, ker to je neke vrste invalidnost.
V naslednjih postih bom povedala kako rešijo zdravniki , kako različno... 

[martinca]

 Sem celo verjela  vsem vam, ki verjamete v kemijo, da morda TUDI ZAME mora biti ena prava kemija, BOLJŠA od lexaurina in da ko bom naredila kuro z njo, da bom spala takoj po 15 minutah prihoda v posteljo (kot vsak normalen) in to 8 ur brez vsega kadarkoli !  To je ozdravitev.

In sicer zdravnik za motnje spanja v takem primeru ne naredi drugega kot da predpiše močan antipsihotik.... Seroquel... ali Leponex .... Ali srednji dozo Zyprexe za zvečer za uspavanje ali mininalno dozo ZYPREXE... VSE TO GOVORIM ZA PRED SPANJEM... Ne mislim na jemanje čez dan niti enkrat ! (razen da se antidepresiv vzame zjutraj kao..)


Po rednem spanju, ki ga zaradi izredne moči takih antipsihotikov spremljajo tudi velika utrujenost, zaspanost, nesposobnost natančnega dela (recimo injekcij ne moreš dajat, ker ne zadeneš dobro, šivati tudi ne... ) pa misliš, da zdaj pa se kaj drugega spmnijo, toda ne....   

Zdravnik samo reče, no zdaj pa poskusite sami zaspati brez težav, nehajte jemat Seroquel (ali kar pač imaš) , malo se dajte potruditi, sprostite se no, dihajte, sprehod pred spanjem itd, ..... 

In človek zapusti Seroquel.... če ni zelo počasi in zelo postopno,  jim je slabo, ima drisko (ampak če si kul, lažje preneseš... kot depresiven seveda težje..)

Stranska posledica? Jeziš se, zato si nespečen. Ker je tvoje uspavanje prekinjano, ko moraš lulat hodit, živčen, sama sreča tvoja, če ne postaneš celo paničen 

Rezultat ?  ENAKO KOT PRED ZAČETKOM JEMANJEM SEROQUELA NE SPIŠ IN PIKA ker tvoja nespečnost ni ozdravljena.
 Enako kot takrat, ko sem šla dol z Lexaurina 1'5 mg, ki je bil od vseh najbolj mili.

Večkrat prebrano, slišano...

Torej - ne obstaja rešilna kemija,ki sem se je bala in zdaj nazadnje celo vanjo verjela, da bi naj vse rešila - pač pa je očitno treba VEDNO kaj jemati ....

In ko boš šel dol s tistega, spet ne boš spal... In spet boš šel na nekaj... kvaliteta življenja, volja do življenja, tvoja radost v življenju, pa je seveda zaradi vsega tega uničena, podnevi in ponoči trpljenje zaradi stranskih učinkov antipsihotikov, medtem ko navaden anksiolitik nič ne povzroča težav : nobene teže, nobenega tresenja, nobene slabosti, nobene težke glave, edino - toleranco, vendar Xanax ali Helex v tednu ali dveh tednih, lexaurin pa samo dvig tolerance v nekaj letih pri določenih, odvisnosti pa po strokovnem mnenju nekaterih zdravnikov NIKOLI   in taka je tud moja izkušnja....  Recimo jaz si nazadnje namesto 1'5 mg tabletko morala izrezati dodatno četrtinko zraven, da je prijelo, ali pa polovičko.

 Če pa sem vzela 2 lexaurina, pa je spremenjeno duševno stanje tako zelo zmotilo moj duševni mir, da nisem mogla spati, ker je sprememba počutja pri meni že dovolj za znerviranost do sredine noči, a jutri pa ob 6 vstat...


 Opažam, da če je nekaj sistem telesa, AMPAK KAKO TA SISTEM DELOVANJA SPREMENITI ? Tako zelo, da je to že organska motenost, kljub odsotnosti resne bolezni, razen tahikardija in višji pritisk...
Edina zdravniška pomoč so njihove meritve telesa : utripa, srca, merjenje kdaj je Rem faza in kaj ono drugo in ....... rešitev? Ja nič, samo tolko, da vedo, pri čem so, preden ti napišejo en ubogi antidepresiv  - ki bi ga lahko predpisali tudi, če ne bi veliko med sabo in s tabo pametovali in te kregali, da taka "mlada" pa ne more spat, da kaj šele ko bom imela resne obveznosti in družino... ja ja


Prosim lepo, vedno boš na Seroquelu, Prazine-ju - to so močni antipsihotiki, s tem da je Prazine mnogo mnogo primernejši, milejši, o njegovi manjši škodjivosti priča tudi dejstvo, da je izredno dolgo na tržišču in se ga sme dajati tudi otrokom starejši od 12 let..... ki tvoje telo naredi težko, utrujeno, celo boleče, ampak to pozabiš, samo da nisi jezen sam nase zaradi nespečnosti. 

Toda po Seroquelu pa se ti močno vrti in ni primeren za otroke in najstnike in ipak težko zaspiš, pri čemer si CEL DRUGI DAN močno utrujen, matast, nenatančen, recimo ne moreš delati nekega natannega dela - v mojem primeru dajanje injekcij...
  na njem si zmeden, saj vzame dopamin, zaustavlja vse misli...

Seroquel je (danes izredno izredno popularen skupaj z Zyprexo, čeprav)  je bistveno močnejši in nevarnejši glede na vpliv na telo pri dolgotrajnem jemanju....in primernejši za hudo psihozo ....

Če imate možnost, vsekakor izberite Prazine : lažje ga je prenašati. Imela sem ga pri 14 letih, na njem sem bila na zelo visoki dozi in tudi zaradi dodatka visoke doze Taxilana vsa zatečena in nepremična v hudih bolečinah telesa utrujenosti in zaradi zadrževanja vode v telesu). NE NISEM BILA PSIHOTIČNA, pred vsemi je takrat po 2 tednih rekla dr. Bezgetova, da 'ta punca nima shizofrenije in ji ni treba nepremično ležati, da saj bom pridna in ne bom več hodila sama ven po časopis... Dr Turčin mi je namreč to predpisal za kazen in z grožnjo vsme otrokom na psihiatrične otroškem oddelku : Kdorkoli bo po svoje hodil, se mu bo to zgodilo, kar se je tej... Ker vi meni ne boste sramote delali, da bi vas morala policija po Mariboru loviti, ker bi si kakšen rad kaj izmišljeval, kam da bo šel."  LETOS SEM GA ZAČOPATILA IN PRED MLADO DOHTARIJO VPRAŠALA, ZAKAJ JE TO NAREDIL. Razjezil se je, hvalil se je z nekimi šparglji  na morju nekaj omenjal, meni pa je rekel, da kaj si pa jaz mislim, on je bil odgovorenza nas vse, ki smo recimo pojedli po 5 aspirinov, starši so nas mu zaupali in bolje enega onemogočit v poduk vsem in spet, da nas ne bo s policijo lovil, pa da antipsihotik ni samo za shizofrenijo, ampak za take tičke da je bil bil baje vedno dober, ker da on ne more vedeti, ali naj pubertniku verjame ali ne. In ni verjel, da sem bla vedno čist samostojna in si samo nisem upala zmotiti sester, ki so se lasno menile in kadile kot Turki, ali lakho ven skočim po Jano....

Zdaj sem skrenila iz bistva, mimogrede še pač to, zakaj sem jaz nič kriva, nikol psihotična, kazensko dobila hkrati Taxilan in Prazine, 2 al 3 x dnevno... Danes bi ga tožili do zapora zaradi telesnega mučenja ob odsotnosti vsake indikacije... nobene indikacije ni blo razen njegova debilnost in prav tako debilnost prof. Šmida, ki je takrat imel zraven besedo. Potem me je rešila dr. Bezgetova, še dobro...


Hotela sem reči, da po vsem kar slišim, da je kljub temu  samostojno jemanje PRAZINE-ja 1 x dnevno za uspavanje zelo uspešno in zelo učinkovito, da uspava in ne povzroča stranskih učinkov, hudih težav in dodatnega zapletanja v življenju.... Staro zdravilo, ki ima svojo vrednost.

[martinca]

ALI JO KDO VE, NAJ POVE, KATERA SNOV, KATERA TRAVA, Z OBZIROM NA TO, DA IMAMO NEKATERI PANIČEN STRAH PRED TABLETAMI    (ja težko).

En star zdravnik (oni iz "stare šole", ki bi morali biti že v penziji in ki  najraje pišejo apaurine, vseeno kolko, samo da jih lahko pišejo ) pravi, da ker nimam psihoze, naj vzamem zvečer znova 1'5 mg lexaurina ali pa 3 mg (ampak zame je to preveč) . Ni tak strog glede tega jemanja anksiolitikov  kot današnja zdravniški prepotentni srednjeletni prirastek, ker da, delati moram in da če ne bom spala, ne bom mogla delat in da je še vse pred mano in da zakaj bi po njegovem komplicirala?
Je rekel, da če nisem kaj resno bolna na živcih in je samo to, da težko spim, da kaj bo šele, ko  bom enkrat imela družino (če sploh, ampak zanj smo skoraj 35 letniki še vedno mladi) in da smo to pač eni taki žični po naturi. In da se lahko še vse spremeni, ker da še od dela in otrok itak še padla v postlejo in spala ali z apaurinom ali lexaurinom ali brez....

Današnji mlad zdravnik, zagovarjajoč trenutno doktrino predpisovanja antidepesivov za vsako figo in ogibanja v loku anksiolitkov kot kakih strupnikov, mi pravi, da bi morala biti na AD, češ da bi po veliko mesecih in veliko letih AD redno spala in čisto pozabila na vse...  Ni rešitev, že opisano, mi gre na AD na pogrebu na smeh, nimam občutka kaj je prav in kaj ne, ali pa sem otopela in prazna, misli močne, sicer pa robot...

Prisežem, da nisem več anksiozna, nisem depresivna, samo nagel in medel utrip imam, prenagel, pa nespečna, moja osebnost je pač taka.

Aha no en starejši zdravnik, ki je tudi sodni izvedenec, pa mi je rekel, da je glede na mojo osebnostno motnjo (naglo ustrašenost, naglo vzkipljivost, včasih pa čisto down) , katere rezultat bi naj bil tudi ta nespečnost, da je pametno, da se ne ukvarjam preveč z zdravili, da motnje nimajo ugodne prognoze, da pa bom že prišla po kakršnokoli pomoč in naj vzela ponujeno.

Pri nespečnosti, če ni organska, ampak psihičnega izvora (pri meni čisto malo delno tud organska, saj je bla prisotna že v otroštvu), je edina rešitev antidepresiv, ampak, ker se osebnost tekom življenja bistveno ne spremeni, karakter (odzivanje telesa pa še manj!), bi naj bil po mojem osebnem mnenju bolj primeren pomirujajoči antidepresiv,...

Vendar pa so ti starejši nevarnejši od novejših glede škodljivosti telesu na dolgi rok ! Npr. nekateri od tricikličnih antidepresivovo povzročajo črne zobe, hud karies in mene to skrbi.... To ni zame..

 SSRI pa še povečajo nespečnost in so v mojem primeru kontraindicirani zaradi miselnega norenja), tako da nič vse skupaj...

Noben od njih mi glede na relativno mladost in kroničnost zadeve ni priporočil samega uspavala Flurazepama, Sanvala, Dormicuma, (razen onega v penziji) .


 Ko nehaš jemati uspavala, si na istem in še slabšem ! 

Niti si ne bi upala na uspavala, ker se bojim takih tablet, ki vzamejo zavest... Risperdal 1 mg, ki je tud stabilizatior razpoloženja - vzela sem samo enkrat  in izgubila vso pamet - cel dan sem v mukah zbirala vsak samo en, samo stavek, pa zaradi prekinjanega toka misli nisem znala, obnemela sem... Na Eglonylu 50 mg, ki so mi ga kar nekaj sirupov zdajali v otroštvu od 6. do 12. leta po bolnicah zaradi ulkusov (kar sem izvedela šele letos ta mesec !!!) pa sem kot odrasla 20 letna nekaj bebljala predse - tudi ta antipsihotik mi je v otroški dozi odvzel vso pamet, da nisem imela občutka za spodobnost in SEM BILA NA ANTIPSIHOTIKU ŠE BOLJ NORA. Razen zaradi klepetavosti (posledice živčnosti ob selitvi v nov kraj) mi je izredno močno prijel 1 mg Moditen.

No tako da Eglonyla, ki bi me naj stabiliziral, tud ne smem, mislim lakho ga, saj se nihče zame ne zanima, da bi se morala kontrolirati pri otročarijah, ampak, zakaj bi iz sebe delala živalico, nekaj kar nisem.

Torej, kateri stabilizator razpoloženja bi bil zame, ki mi ne bi odvzel vseh čustev (da se ne bi na pogrebu smejala) in ki bi mi odvzel čustvene izpade in da bi na njem SPALA in bila drug dan SPOČITA - saj nisi spočit na nobenem antipsihotiku drug dan, posebno Seroquel).

Jaz mislim da noben, če niti na Eglonylu nisem popolnoma pri pravi hihi

[martinca]

Dejstvo je, da v primeru nespečnosti rešitev ni nujno AD, (zakaj ne, razlagam v zadnjih 2 odstavkih na koncu , izkušnja ki pove vse), PA ČEPRAV SE OSNOVNEMU VZROKU ZA NESPEČNOST PRIPISUJE DEPRESIJA IN ANKSIOZNOST (pač v tej obliki nespečnosti), ker so za nekatere ljudi premočna zdravila, ki iz človeka naredijo nekaj, kar ni v primeru, ko indikacija ni depresija in ne anksioznost.
Niti antipsihotik, morda edino Prazine, . Anksiolitik Xanax oz. Heelx je samo za kak teden pred spanjem in čisto nič več, ker sem po njem drug dan vedno nemirna in mi srce ful utripa.

Kakorkoli obrnem, ostane samo Lexaurin v najnižji dozi 1'5 mg pred spanjem. Če vzamem 2, pa spet ne spim ali pa sem drug dan počasna, nenatančna in zato ne smem.

Mislim da zdravniki nimajo rešitve za take specifične probleme. Morda še bojo kaj odkrili. Samo pametujejo nekaj in hočejo človeka telesno in duševno mučiti kljub odsotnosti shizofrenije z antipsihotiki, ki pač niso za vsakega in po katerem se nobena nespečnost ne reši, saj antipsihotik enako kot anksilitik samo uspava, dokler ga jemlješ.   Ko greš dol z njega, znova ne spiš in kljub temu zaradi današnje doktrine izogibanja anksiolitikov zdravniki trdijo svoje kot nekakšni

Tako da, KER ZDRAVNIKI KAR ENKAJ NA PAMET PREDPIŠEJO IN NJIHOVE DIPLOME NIČ NE KORISTIJO PRI REŠITVI, a PAMETNI PA SO ZELO ZELO PRI SVOJEM ROIBOTSKEM PONAVLJANJU O ŠKODLJIVOSTI ANKSIOLITIKOV IN "USPEŠNOSTI" ANTIDEPRESIVOV (JA ZAKAJ PA HUDIČA MORAŠ BIT NA NJEM VSE ŽIVLJENJE, ALI NI ČIST VSEENO, NA ČEM SI?) ....

- od vseh teh Zyprexa, Dormicum, Seroquel, Lexaurin, Xanax, brez vsega pač ne gre, je edina rešitev, da jemljem tisto, kar mi  povzroči najmanjše zlo.

To pa je lexaurin 1'5 mg. In evo, sem spet nazaj, kjer sem bila. Ker najmanj vpliva na telo in najmanj vpliva na psiho. Tud če se je naredila toleranca in kakšno noč ne spim. Po njem tud ne razbija srce drug dan, kot mi to povzroči samostojno jemanje Xanaxa, ki povzroči takojšnjo toleranco v prvem ali drugem tednu...

Jemati kaj močnega samo še bolj navaja. Ko pa Seroquel nehaš jemati, pa enako kot prej - ne spiš, TOREJ ANTIPSIHOTIKI ČISTO NIČ NE REŠIJO TEŽAV, samo še bolj navajajo telo na nekaj. Močne doze pa škodijo organom.

Lexaurin je varen, ker ne dela odvisnosti v najnižji dozi, samo lažje zaspiš.

Če greš dol z lexaurina, nič ne trpiš.

če pa greš dol s Seroquela, Zyprexe in drugega, pa ti je slabo, te poliva znoj, slabost, ob takojšnji ukinitvi visoke doze pa celo cel teden bruhaš. Česa takega ti ne bo naredil en mali anksiolitik nikdar!
KOT VIDITE, JE ČIST VSEENO, NA ČEM SI in antidepresivi in antipsihotiki ali anksiolitiki : OD TEGA občasno jeman anksiolitik ne povzroči nobene škode, nobeenga vrtenja v glavi, nič.

KO nehaš jemati Serooquel, v primeru kronične nespečnosti znova ne boš spal, enako ko nehaš Z LEXAURINOM, xanaxom, čemerkoli.

Zato je edina rešitev pač nekaj vzeti, ali anksiolitik ali antipsihotik, ker ničemur in nikomur ne koristi nikakršno trpljenje, za katerega nisi sam kriv, ker si pač tak kot si. Oni so pa tam za pisanje receptov, ne pa za kreganje in komandiranje, da ja ja, da bom sama videla, da bom po 3 mesecih na Cipralexu spala tudi brez xanaxa 0'25 mg. No nisem ! Sem pa bila kot en stroj brez čustev hkrati : to je znak, da je AD DOBRO PRIJEL - odvzel mi je VSA čustva, ne samo strahu. In vendar nisem spala dobro, ker je moja prazna glava pač skoz "nekaj iskala", neke hantle, ki jih je sicer vse življenje bila vajena ... 

In zato pač menim, da zame ni antidepresiv, ki otopi vse skrbi, ker mi otopi tudi smisel za spodobnost, podobno kot antipsihotik šari po mojih mislih in to me tako zelo moti, da v tej praznosti duše, enega in istega stanja ter počutja vsako minuto....
 
Vsako minuto življenja na antidepresivu torej v popolni odsotnosti skrbi in tudi odsotnosti vsake radosti in vsake vrednosti in vsake globine doživljaja in vsakega MENI VSAJ MALO POTREBNEGA NIHANJA IN ČUSTVOVANJA !! - tako zelo iščem svoj pravilni najbolj optimalen in meni podoben izraz, da je to iskanje sebe ob hkratnem čudenju nad tem, da mi je vse prav, vse mi je fajn, vse mi je vredu, u madiona  kakšen mir , kakšen dolgčas, joj kakšna muka pravzaprav!!!! - ponovno en razlog več moje nespečnosti, pa čeprav se je vame zalezel popolni mir in me motil s svojo težo .... ok sem spala, sem spala, toda KO SEM ŠLA DOL Z ANTIDEPRESIVA, SEM POSTALA ENAKO NESPEČNA KOT PREJ !!! 

Pri tem je antidepresiv mojo osebnost nezaželjeno začasno spremenil, torej mi je škodil v bistveni spremembi kakovosti življenja in me zmedel notranje in tudi druge ljudi, medtem ko sem na anksiolitiku še vedno stara jaz : spala sem pa po nekaj mesecih na obeh , dokler sem jemala!! 

[zala]

Prebrala sem prva dva posta.....o tvoji nespečnosti in tabletah (o, groza!!!!!), pa bi dodala še svoje izkušnje.
Tudi jaz že iz samega otroštva zelo slabo spim. Če sem imela kakšne stresne ali pomembne dogodke nisem spala po cel teden. Skratka, slab spanec je moja stalnica!
Danes ni nič drugače oziroma je še veliko slabše, saj sem tudi starejša in zato tudi po defaultu potrebujem precej manj spanca.
Zelo moteče je bilo to moje spanje predvsem v službi, ko sem se še veliko vozila po terenu in morala biti na sestankih pred celimi avditoriji tudi popolnoma zbrana... velikokrat sem bruhala po poti... od stresa, neprespanosti in utrujenosti... pa vendar.. NISEM SPALA. Potem sem razmišljala o tem, da sem kljub vsemu verjetno telesno preveč spočita....in se utrujala fizično..... bolela me je slehrna kost in mišica... a kljub temu NISEM SPALA!!!!
Nikoli nisem ničesar jemala za spanje; bila pa sem hudo jezna in zaskrbljena, zakaj vendar tako malo spim... tudi študirala sem ponoči, hišna opravila sem počela ponoči... šivala, štrikala pozno v jutro.... a.. NISEM SPALA.
Še danes bi vse dala za nekaj zaporednih dni dobrega spanca... ampak... jih ni. Jih ni bilo celo življenje in jih verjetno ne bo. priznam, da sem včasih po neprespanih tednih že tako zelo utrujena, da komaj živim..... a... tak pač je! Nekako sem se sprijaznila s tem, da sem pač človek, ki NE POTREBUJE toliko spanca, kot vsi ostali. Pa čeprav sem hudo utrujena....sem včasih sitna, nikakor pa ne zadirčna, nepredvidljiva ali kako drugače moteča....vse to imam že zdavnaj pod kontrolo.
Zadnje leto sem na AD-ju... in sicer Wellbutrin, ki naj bi celo izrazito vplival na up-počutje in dajal skoraj euforično vzdušje.... hkrati z nespečnostjo seveda. Prej sem hodila spat okoli 1. ure zjutraj, zdaj grem pač ob 3.... s tem sem se sprijaznila....edino kar storim zadnje leto pa je, da ko postane preveč moteče (ko bi lahko sede spala, oči mi sicer lezejo skupaj, pa vendar ne morem zaspati) vzamem kakšen Sanval tu in tam... (v celem letošnjem letu menda 5x). Po njem zaspim za  2-3 ure, potem pa spet gledam kot čuk...
Sama sem zelo proti vsakršni kemiji. Apaurin vzamem samo v kombinaciji z Nalgesinom forte, ki ga jem le ob najhujših bolečinah na hrbtenici (sem bila operirana in sem neke vrste kronični bolnik, čeprav tudi to skušam premagovari s samodopovedovanjem in brez zdravil).
To je to. Nikoli nisem in verjetno nikoli ne bom dobro spala... za vsako dokaj normalno spanje sem hvaležna samemu bogu... a... TAKO PAČ JE, celo življenje tega nisem uspela spremeniti, zakaj bi se s tem obremenjevala zdaj. Mi je bilo pač podarjeno več časa kot ostalim za stvari, ki jih rada počnem.... tudi to je krasno!! "Tratiti" čas s spanjem 8 ur, če so 4 dovolj.....pač naj bo, kot je; zakaj bi se silila s spanjem......tako sama rešujem ta "problem".

Vse dobro!!

[martinca]

Zala, da bi ti vedela, kako sem ti hvaležna za napisano izkušnjo    Nimam besed. Sem mislila, da sem edina s tem... Mnogo je krivo tud otroštvo, bolezni, pomanjkanje varnosti itd. Ko sem prišla iz nočne službe, kljub mukam, slabosti, glavobolu (vse kar opisuješ) nisem zaspala...
In kot drugo bistveni pomembnejše, zaradi česar sem izvisela iz svojega poklica : prav tako se ob prehodu na dopoldanski ali popoldanski turnus službe nikakor nisem zmogla navaditi nazaj znova ponoči spati - ker telo ni verjelo ali kaj. Zato imajo vsi mojega poklica službe, jaz pa na zavodu in lenuh.

........


Nocoj nisem spala nič, a vstati pa kot VEDNO v tem primeru zaradi hudega glavobola (pomaga ne-premikanje) nisem mogla vse do 11. ure. Na tak nain moje življenje odteka mimo mene.
Nisem pa spala med drugim zato, ker sem ponoči spoznala, da nisem za to delo, čeprav ni  nočnih. Ker meni se vse smili in tako trpim, da me prijemlje hud strah pred njihovim telesnim trpljenjem, drugih, kar je tam na dnevnem redu in težka bi bila.

Sem danes dez-orientirana, nadzora nad govorom pa nimam dost zarad neprespanosti in prav tako ga nimam danes nad čustvi, po malem se nekaj jokam v zvezi s tem in onim, čeprav mi nič ne manjka, samo, ne vem, če naj grem v osje gnezdo vseh svojih bolečin in travm, semkaj namreč vstopam s svojim delom, če ga sprejmem. Morda bi se rešila svojih travm in drugače gledala na vse, morda pa bi zapadla v hudo depresijo in bi me odpeljali nekaj.. Ne vem, če naj tvegam.

Babica mi je edina vlila upanja, da morda pa zmorem, čeprav nič ne ve, za kaj taka galama okoli tega, je rekla, da saj bom pa domov prišla, če ne bo šlo, a ne .

 In do tega stanja potrtosti pri meni vedno pride ob več slabo-spečih nočeh ali popolnoma neprespani noči : takrat je drug dan ena sama duševna bolečina. Sprožilec pa neko stresno vprašanje, tokrat to vprašanje, ali naj menjam okolje, grem delat, česar se bojim - tukaj pa bi se lahko s tem soočila in morda premagala svoj problem.

Morala bi biti na AD, da bi mi bilo lažje, močnejša bi bila,  a kaj ko sem se celo zaradi 5 mg Cipralexa na pogrebu nasmihala ali bila otopela, na antipsihotiku Eglonylu 50 mg pa risala predse in bebljala kot otroci in, ne vem, kaj bi.

[vesnav]

Martinca, kako pametno babico imaš. Kako fino, da jo imaš.

Tudi moja bi meni enako povedala. Nimaš kaj izgubiti...

Poznala sem eno žensko pred davnimi leti, ki je delala kot novinarka in dobesedno cel čas govori.. Takrat nisem vedela, kaj bi to lahko bilo, vsekakor sem jo vzela tako, kot je..
In še vedno dela in je fajn ženska.
Malo so jo opravljali,a ljudje se vsega navadijo.

Želim ti obilo poguma, ker ti to zmoreš.

In vse dobro v novem letu.

Ta čas pa se spomni ene pesmice ali pa si jo zapoj (kot jaz):

Dan na dan sij nam sonce, dan na dan, smej nebo se...

Poznaš?
Če ne, ti jo enkrat zapojem. Enkrat pač. Če pridem do besede...))))


Vse dobro še enkrat od mene.

[zala]

Res ne vem, zakaj se toliko sprašuješ, če zmoreš ali ne... seveda; brez, da bi sploh poskusila... že vnaprej se prepričuješ in vidiš strahove tam, ki jih mogoče ali zelo verjetno sploh ni.
V prav nobeni službi danes ni rožnato... tempo, da se ti zmeša, sama nejevolja, podtikanja, slabi medčloveški odnosi, iskanje napak, kitenje s tujimi zaslugami.. in še in še.
Tudi sama sem brez zaposlitve... pa o vsem tem sploh ne razmišljam. Če bi, potem bi se verjetno kar v hišo zakopala in nikamor šla, kaj šele v službo. Tako pa iščem karkoli, tudi če je zahtevana 2 stopnji nižja izobrazba od moje... ker pač nimam nikogar, ki bi mi lahko rekel, da bo vsaj malo zame poskrbel. In ti imaš to veliko srečo... babico! Torej: kaj pa lahko izgubiš??? Še vedno si lahko brez kasneje, ko si vsaj poskusila....res pa je tudi, da se boš morala sprijazniti z razmerami tam, in da se te ne bo smelo vse to preveč dotakniti. Ravno to pa je včasih zelo težko....
Vsekakor je vsakršno obremenjevanje vnaprej nesmiselno (če sem malce hudobna celo izgovor, da nekaj ne bi bilo treba...!!), skušaj se s tem odvrniti od teh misli.
Nerspečnost pa pač vzami kot del sebe... sama sem bila leta in leta tečnoba zaradi tega.. pa sem najbolj trpela samo sama.. danes tega ne počnem več...vzela sem v zakup to, da ne spim, kot tudi to, da moram konstantno živeti z nekimi bolečinami.  Ni lahko, gre pa, verjemi mi! In danes se mi vsi čudijo, da sem kljub vsemu kar sem doživela in brezposelnosti še vedno kar vedra....če mi bo le uspelo....
Tudi ti boš, le ne sprašuj se preveč stvari, za katere ne moreš vedeti.... veliko zmoremo!!

Vse dobro!

[vesnav]

Zmoremo, Zala.. Lepo si napisala.
Naj ti vir volje nikoli ne presahne.
Vse dobro v novem letu tudi tebi!

Vesna

[martinca]

Vesnav, hvala, ker lepo razmišljaš v pozitivnem, da zmorem. Zala, se strinjam z vsem in sama enako mislim, najprej poskusiti in potem videti...

Drugače pa gre za specifičen problem.... Če bi ga razložila, bi bilo več jasnega, zakaj vnaprejšnje obupavanje. Vse življenje trpim zaradi lastne stiske ob trpljenju drugih, posebno če ne vem, za kaj gre.

Posebno v času popolnoma neprespane noči  moja podzavest običajne klice noči (živali) prevede tako, da sem v času med zbujanjem obvladana z mučnim strahom v zvezi z morebitnim trpljenjem nekoga neznanega, da kdo koga muči itd

Imam podzavestno prepričanje, da glasen človeški govor ali živalski glas sredi noči pomeni trpljenje, zaradi vseh naštetih izkušenj.

V možni novi službi pa bi bila narava dela taka, da bom v tem... Pa si ne upam.

Če bi bila v tem enkrat, bi se lahko končno navadila, da nič ni hudega, saj bi se ta v živo spoznani mir v konkretni izkušnji glede na naravo dela tako vame zalezel, da bi tudi moja podzavest to sprejela in da bi se mi nehalo vse smiliti in bila bi bolje 'spečna'.

Bom že... 

[krasendan]

Drugače pa gre za specifičen problem.... Če bi ga razložila, bi bilo več jasnega, zakaj vnaprejšnje obupavanje. Vse življenje trpim zaradi lastne stiske ob trpljenju drugih, posebno če ne vem, za kaj gre.

Posebno v času popolnoma neprespane noči  moja podzavest običajne klice noči (živali) prevede tako, da sem v času med zbujanjem obvladana z mučnim strahom v zvezi z morebitnim trpljenjem nekoga neznanega, da kdo koga muči itd

Imam podzavestno prepričanje, da glasen človeški govor ali živalski glas sredi noči pomeni trpljenje, zaradi vseh naštetih izkušenj.

Čaw...martinca,

sem tlele kr neki prebrala, sam vse pa res ne...hihi...

tele tvoje besede so mi padle v oči...ker si tole zelo dobro povedala, ker imam podoben primer...ker fora je v tem, da tudi vse slišim ponoči...glasove na cesti, itd....in tudi jaz povežem s trpljenjem...annoying zadeva ja...

sej bi ti dala kak recept, pa ga nimam...

probleme s spanjem mam tut jst...men trenutno najbolj pomaga...moj imaginarno realni kraj...jap čudno ja...ampak...ko grem z mislimi tja se sprostim vsaj nekoliko...drgač rabim po možnosti 3-4 ure da zaspim, večkrat pa je bilo tko, da nisem spala cele noči...to se mi je zgodilo enkrat v srednji šoli, k nism spala skoraj nič en cel mesec, noč za nočjo...pol sem se že začela obremenjevat, da pa ja morem spat, pa dej že zaspi...ker drugač boš k cunja naslednji dan...nefunkcionalna itd...in me je blo že strah naslednje noči...

za razgovor bi ti jst predlagala...ne vem no meni pomaga, da se prepričujem, ma nima veze če dans ne spim, pa jutr zdržim razgovor, bom pa magar popoldne mal nadoknadla...včas zaleže.

jst morm rečt, da mi ad ni pomagal nič kar se tiče spanja...je precej isto...dolgo rabim da zaspim...včas sploh cel tedn skor nič ne spim itd...mi je pač zelo pomagal pri drugih stvareh...kar se pa tiče spanja in nekaterih stvari...pa je včas treba le zdržat...pol pa gre nekak...

martinca če ti lexaurin pomaga...potem le...po mojih izkušnjah s tableti je pa tko, da vsak drugače reagira na vse skupi...vem zase pa nekaj, da imam izvrstno osebno zdravnico, ki me zdaj toliko pozna, da kar dobro oceni kaj rabm in kaj ne...

ehh...uglavnem, močno držim pesti za službo...!!!že če samo globalno pogledam tvoje podrobne opise zdravil, sem prepričana, da si sposobna in močna še za marsikaj drugega...tko da ja...absolutno zmoreš!!!

lp

[martinca]

Hvala, Krasendan, jaz pa sem že zdaj zvečer boljše volje. Opisi zdravil so iz mojega zelnika- slišanega in videnega po zdravniških čakalnicah, in prebranega, veš 

Drugače pa tudi pri meni isto - antidepresiv mi nespečnosti ni ozdravil. Uspava baje AD Mirzaten, le  težko je iti z Mirzatena potem (odtegnitveni sindrom), a spiš pa po pripovedovanju drugih mnogokrat slabše po ukinitvi...
Telo je pač bilo NAVAJENO kemične pomoči, samo od sebe pa zdaj brez pomirjanja nima sistema za uspavanje, logično saj ga niti prej ni imelo. Tako da je čist vseeno, na čem si, pač tisto kar pomaga...

Če bi bilo to res vse na psihi,  bi moral tudi antidepresiv PRIJETI  tudi po nespečnosti ! Saj če odstrani depresijo in anksioznost, naj bi odstranil tudi kao samo psihične vzroke nespečnosti.  ALI PA SAMO NISMO OZDRAVLJENI OD ANKSIOZNOSTI IN DEPRE. Nekateri nikoli, pač živčen po naturi pa fertik

Alkohol , antidepresivi , uspavala , krajšajo REM fazo (zdravilno sanjanje) , alkohol da bi naj uspaval, , mene ne : Če sama spijem samo kozarec piva ali vina zvečer okrog 18. ure, je to dovolj za nekakšno razdraženost - odide cela noč do poldneva adijo.

http://www.cenim.se/168-1-a.html

Tudi ti z enakim problemom zaskrbljenosti ? Jaz glasov na cesti ne slišim, samo močnejši hrup. Imam dobro šipo in od takrat je veliko bolje ... ( vendar si včasih mislim, da kaj pa če česa ne slišim, pa bi bila morala, da bi pomagala    ... Da ne govorim o tem, kako sem bila na trnih, ko sem mislila, da je mroda sigurno ujeta kakšna žival, ali podgana ali dihur kje v kakšnem železnem sodu, prečno položenem in ne more splezati ven, pa razbija po sodu in je to tako odmevalo in tolklo, ma ne ne, lisica mora biti.... dobro da ni pri nas medvedov... Je pa soseda opolnoči drva sekala  , takšne navade je pač zadnje čase dobila, je bolj pestro, je dobra duša in bo zunaj vse vredu, nič hudega če tolče )
  Jaz sem v rahli pažnji tud,  če ponoči slišim traktor ropotati mimo hiše...pa si mislim, kaj pa je to, da tale ni slučajno pijan, kaj pa ruži zunaj zdaj ob enajstih ponoči,  da se ne bo slučajno kje prevrnil    

[martinca]

Še nekaj o tem tako imenovanem 'zdravljenju' nespečnosti s strani strokovnjakinje za motnje spanja, dr. Dolenčeve,  zadnji in predzadnji post :


http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,976.msg153371.html#msg153371

[vesy]

Martinca,res si si uzela čas in zelooo,zelooo dobro opisala popolnoma vse.

EVO TVOJ CITAT;POPOLNOMA ENAKA SEM JAZ;DOTALNO HLADEN ČLOVEK:.. mi gre na AD na pogrebu na smeh, nimam občutka kaj je prav in kaj ne, ali pa sem otopela in prazna, misli močne, sicer pa robot...

Poej malo bolj podrobno kaj se ti je dogajalo po Eglonylu,namreč tudi jaz ga jemljem poleg Paroxata,pa če se ga je težko odvadit,jaz če ga ne vzamem en dan,sem cela mehka pa se tresem?

[martinca]

Ojej, Vesy, da si brala te solate, dobra si    Hvala za pohvalo). A da ti si na Eglonylu? Koliko casa? NIsem vedla.   Kako je blo pri meni na njem, se zal ne spomnim tocno, ker sem bla otrok, ali pa sem imela taksno dozo, da sem spala al kaj. Meni nic ni skodil v smislu zasvojitve, ker sem parkrat naredila samo po 2 tedna kure z njim in nato spet bila brez.

Antipsihotikov se je drugac treba odvajati pocasi, podobno kot antidepresivov, sicer je hudo.  Tega ne imenujejo odvisnost ampak idtegnitveni sindrom, pa je zgleda isto. To je z eglonylom ocitno tudi tezko. Ena se je na forumu o tem ze razgovorila : nehala je s tem AP in zdaj pa joka doma vsak dan.  Nima pa fizicnoh tezav! Ne vem , kolko casa je to trajalo.

Po moje je ta kriza pri tebi, ce ne vzames, cisto minljiva zadeva, je tud moznost, da se ti brez AP depresija zacasno rahlo poslabsa. Brez njega je tvoje dozivljanje bolj intenzivno, to pa je stresno in naporno. Nic cudnega, da se ze itak anksiozni osebi njena anksioznost poveca! Ampak to vse je prehodno.

Ali si tako anksiozna zaradi opisanega, da dobis mehke noge, ali pa da gre za navadno  odvisnost, ki scasoma izzveni. Nekaj pac telesu manjka, kemicne zadeve. Ampak vsemu se privadis . Svetovat zal ne znam , jemanje vak drug dan ne vem, kako se obnese. Ta AP je mocnejsi od pomirjeval. Porocaj kaj nameravas 

[vesy]

Ja vse sem prebrala,ker imaš zelo dobro razmišljanje.Ma jemala sem ga skupi pet let,potem premor,zdaj pa spet 5 mesecev.Pa sploh ne vem a ga je dobro jemat ali ne,iz depresije me je že spravil,zdaj pa mislim da je samo ta odvisnost.