Ali še kdo jemlje takšna zdravila - Težave-Depresija

[Tadeja40]

Pozdravljeni
Ker sem skoraj nova na tem forumu, prej sem vas samo brala. Mene pestijo hude težave. Že 15 let jemljem pomirjevala Lexsaurin 6mg. V tem času se je dogajalo marsikaju od panike, do strahu, do hude depresije itd. Sedaj so se mi pojavile še druge zdravstvene težave, ki trpim hude bolečine in vse to mi je že pošteno udarilo na živce, da včasih si rečem, da bi se naj rajši ubila kot, da trpim. Pomislim na moje otroke in se malo zamislim. Stara sem 43 let. Sedaj mi je zdravnik predpisal zdravila EFECIN ER 75mg in Depakine 300mg. ter Lexsaurin po potrebi. Ali je še kdo mogoče jemal takšna zdravila? Kako je bilo potem ali so kaj pomagala? Kako ste se počutili? Jaz jih jemljem komaj eden teden. Opazila sem, do sedaj, da več ne potrebujem toliko Lexsaurinov kot prej 3x1 na dan sedaj 2x1. Ne vem več kaj bi počela sama z sabo. Sem v bolniški ne morem ne sedeti, ne ležati in ne hoditiseee pomalm. Prosim za pomoč in mnenje. Hvala, ker ste prebrali moje težave.
lp,

[trzinka]

Tadeja, 15 let jemati Lexaurin in to 6mg dnevno je močna doza in nevarno število let.
Od pomirjeval namreč postaneš odvisen. Če zdaj nehuješ s tem bodi previdna pri zmanjševanju doze, ker boš imela kar verjetno hude stranske učinke.
Jaz sem jih jemala 3 mesece, pa so se mi že roke tresle in sem imela hude trebušne krče zaradi tega. Svetujem ti, da zmanjšuješ po četrtinko tabletke vsak teden.
Kar se tiče zdravil, ki si jih sedaj dobila jih ne poznam, se mi pa zdi, da je Efectin antidepresiv. Od njih ne postaneš odvisen. Verjetno ti je psihiater svetoval tudi počasno in postopno višanje doze. Začneš s četrtinko in potem zvišuješ na vsake 5 dni npr.
Pri jemanju teh zdravil se tudi pojavijo stranski učinki, ki ti bodo na začetku verjetno poslabšali stanje, vendar ko začnejo delovati, ponovno zadihaš in se rešiš najhujših muk.
Takrat pričneš z intenzivnim delom na sebi. Kaj to pomeni? Primeren psihoterapevt in psihoterapije vsekakor, sproščanje v naravi, se pravi sprehodi, tek , kolesarjenje, kar ti paše, branje, kakšna druga telovadba, v glavnem čas zase in delo na sebi.

Drži se Tadeja in ne obupaj, vzdržati je teba približno tri do osem tednov prilagajanja na nova zdravila. Do takrat in še naprej pa ti stojimo tukaj na forumu ob strani in v pomoč.

Drži se

[Onix]

Živjo Tadeja  .

Dobrodošla na forumu . Pri antidepresivih je tako, da traja lahko tudi 2 meseca, da primejo. Tako da, jemlješ jih šele en teden in izboljšanje bi moglo priti tam po enem mesecu. Moram te pa opozoriti, da glede na to, da si tako dolgo jemala pomirjevala, jih res ne smeš prehitro nehati. Ker lahko se pojavijo odtegnitveni simptomi... Ful bi blo uredu, če bi jih manjšala res postopoma in pod nadzorom zdravnika. Ker res je fuuul pomembno, da jih nehaš na pravi način. Jes bi ti priporočal, da dokler ti ne primejo ADji, da jih sploh ne nehavaš in da potem, ko boš čutila izboljšanje šele res počasi in po malo manjšaš pomirjevala. O tem se pogovori s psihiatrom, vsekakor pa ne nehati naenkrat, ker je to res nepriporočljivo. No uglavnem drži se! Držim pesti zate, pa mal nam sproti sporočaj kako ti gre OK? .

Lep in miren dan ti želim  .

[Tadeja40]

Pozdravljeni
Obema hvala za odgovor oz. tolažbo in nasvete. Vem, da AD-je ne smem kar tako opustiti, ker to so žive muke, enkrat sem tako naredila, da sem jemala po 1 ali do dve tab. na dan. Jezusaaaa Marija, Takrat sem pa videla hudiča, gugalo me je kot, da bi bila naj večji pijanec kot oz. tresla sem se kot šiba na vodi. Ko sem imela že leta nazaj napad panike mi se je srce tako treslo tolklo 300 na uro in to me je še bolj spravilo v paniko. Še bolj sem se ustrašila itd. Nato mi je ena druga psihiatrinja predpisala zdravila Propranalol, da mi ne more srce tako razbivati, da se ne ustrašim in od takrat nimam več takšnih hudih napadev, če imam se ne ustrašim kot je bilo včasih. Vseskozi premišljujem, če bi ta zdravila dobila leta nazaj zagotovo ne bi rabila toliko antidepresivov. Do pred kratkimi sem jemala Ladiomil, lexsaurin in Sanval za spanje. Zadnje dve leti so me začele pestiti ortopedske težave, ki imam zelo hude neznosne bolečine in sedaj mi vse to še bolj udari na psiho. Takšna sem kot, da bi me povozil vlak, nimam smisla za življenje, naj rajši bi imela, da me ni, naj rajši sem skrita med štirimi zidovi, nič se mi ne ljubi enostavno sem LENA, to me močno mori, ker nisem bila takšna prej. Npr. tri dni si hodim lasje prati in skozi rečem eh jutri bom, pa zopet jutri itd. Kuhati se mi ne ljubi, vse to počne moj mož, na srečo, da še obstajajo tako razumevajoči možje, ampak mislim pa tudi to, do kdaj se bo vse to vleklo. Ne vem? Samo bi spala in potem se počutim, da nisem nič vredna, da sem samo za smeti itd. Vsega tega bi tako rada povedala možu, pa ne morem, ne vem zakaj tega njemu ne morem povedati? Sedaj jemljem ta nova zdravila bom videla kako bo. Preganja me tudi samomor si mislim sama zakaj živeti, če je tako, če sem tako nesrečna. Iz dneva v dan me boli in boli potem udari še na živce in me pokonča. Ne morem verjeti, da se vse to dogaja z mano. Namreč, če grem ven si dam MK. oz. se lepo nališpim tako, da nihče niti ne pomisli, da sem z živci tako na koncu, pokažem se zelo vesela za hece v meni pa gori. V bolniški sem že več kot dve leti. Če koga srečam ali sodelavca prijatelja itd. se tako delam, da je vse ok. kot, da mi rožice cvetijo. Ni mi za videti, da me vse to muči, da me tako boli, ker drugače zelo lepo izgledam, vsak me vpraša kaj mi je, da me tako dolgo ni jaz pa takoj v hec in rečem, da se mi ne ljubi delati. Ker vsak normalen človek ve, če si dve leti v bolniški ne moreš lagati specialistim, ker imajo vse izvide. Sem bila x krat na magnetni resonanci tudi x krat sem imela EMG rok in nog. Noge me ful bolijo kot, da bi hodila nekam v planine. Pa nikamor ne hodim edino, če grem samo, do trgovine in to je vse. Sedaj nisem bila v trgovini že 10 dni enostavno se mi ne ljubi in komaj danes sem se odpravila v trgovino in to za to, ker mi je tamali sitnaril, da greva, ker sem mu obljubila, da v soboto greva v trgovino, da mu bom nekaj kupila in potem sva šla, sva kar cca. 3. ure hodila okoli. Danes sem se malo preluftala in pridem domov, meni se pa ne ljubi stvari iz vrečke dati. Danes sem komaj posodo pomila..... Vem, da se ne smem dati, ampak psiha dela svoje. Jaz bi srčno si želela, da bi bilo vse dobro, da me ne boli, da mi ni vse to tako močno udarilo na živce. Kaj ste vi delali, če ste imeli takšno krizo? Oz. z čem ste si pomagali? Samo ne mi o telovadbi, ker ne smem telovadit niti teči, pa tudi o bioenergetikih in drugih psihologi, ker samo denar pobirajo in stanje je isto ali celo slabše. Ne vem več kaj početi. Se ubiti, ali....?
Lep pozdrav vsem z dobrimi živčki

[trzinka]

Tadeja, tudi jaz sem bolj lene sorte, depresija te pa še bolj poleni.
Glej, imaš razlog za živeti, otroka, moža, sebe v prvi vrsti. Vse stvari, ki si jih nekoč rada počela je treba spraviti v pogon.
Tudi jaz ne maram telovaditi, zato pa hodim ob vsaki možni priliki. Se moram prisiliti, da grem. Ko enkrat začneš, je potem bolje. Duša se ti napolni z mirom in energijo. Ampak se moram res prisiliti, tudi ti se daj.
Takrat sem med hojo po naravi sproščena in življenje dobi smisel, spoščena sem....Vesela, da nekaj naredim zase. Doma se mi tudi ne ljubi pospravit, pa se spet prisilim, ne vse naenkrat , malo po malo, pa gre in sem potem spet zadovoljna.
Če se boš tako večkrat prisilila, bo sčasoma tudi tvoje počutje boljše, ker boš zaposlila telo in misli.
Drugače pa so psihoterapije pomoč ob jemanju ADjev in pomoč k spoznavanju svoje bolezni, napačnih miselnih vzorcev. Ti kljub ugovarjanju toplo priporočam. Tudi na napotnico se da urediti.

Poskusi in se potrudi, počasi, zdravljenje naših težav je dolgotrajen proces.

[a*n*a]

prebrala sem tvoj post in mislil, da si poleg pomirjeval že imela tudi AD, kajti ladiomil je AD.
tudi jaz sem že jemala ladiomil vendar se mi počutje niizboljšalo samo zredila sem se veliko.
Jaz sem imela že sigurno 10 vrst AD, pa mi ne pomagajo. Vse kombinacije tudi z AP.
Mislim , da nekaterim zdravila pač ne primejo. Bila sem tudi na PHP vendar sem še zmiraj v krizi.
lp

[Tadeja40]

prebrala sem tvoj post in mislil, da si poleg pomirjeval že imela tudi AD, kajti ladiomil je AD.
tudi jaz sem že jemala ladiomil vendar se mi počutje niizboljšalo samo zredila sem se veliko.
Jaz sem imela že sigurno 10 vrst AD, pa mi ne pomagajo. Vse kombinacije tudi z AP.
Mislim , da nekaterim zdravila pač ne primejo. Bila sem tudi na PHP vendar sem še zmiraj v krizi.
lp

Draga a*n*a*
Hvala, ker si se oglasila. Res je, da od Ladiomila se zrediš, samo meni je ful dobro prišlo, ker sem bila takšna, da bi me lahko samo postavili še, da bi ptiče strašila.... Imela sem komaj 38 kg. brez oblačili z zimskimi oblačili pa cca. 42kg. V trehmeseih sem se zredila za 30kg. šla sem gor kot, da bi me kvas napihovl nihčen moelverjeti, a od takšne prekle sem pstala ena taprava ženska z oblinami. Ta suhost je mene še teptala sem se sekirala zakaj sem tako suha potem sem pa še bolj hujšala, jedla sem normalno, občsno se komj jedla in sem se silil, da jem in sem zalivala z vodo, da sem lahko pogoltnila hrano. Saj v mojem mestu so začeli že govoriti, da imam raka. Zame to ni bilo vseeno, ampak sem morala vse požreti. Naj bolj me je prizadelo, ko sem prišla po otroka v vrtec je vzgojiteljica povedala, če je otrok tekel proti meni je povedala počasi, da ne boš mamico podrla si ja težja kot mamica. Tako mi je bilo hudo in potem sem cele dneve samo še o tem razmišljala in sekirala in moja depresija se je še poglabljala. Zato sem še sedaj v hudi depresiji. Boli me to, ker spim po 16 ur, kaj naj delam, da ne bom toliko spala? Saj moji domači me razumejo ampak tega si ja ne morem privoščiti vsak dan, ker imam družino otroke. Saj me zbujajo in se ne morem in ne morem zbuditi. Kaj naj naredim???
Prosim, če kdo ima kakšen nasvet, kako ste se rešili vi, če ste tako dolgo spale? ana, veš kaj me zanima kaj pomeni AP? Ali pa PHP.? Oprosti res ne vem kaj je to z kraticami za AD. vem za te, ko si jih ti omenila pa ne vem.... Kakšna zdravila sedaj jemlješ? Ali si še na Ladiomilu? Koliko miligramski Ladiomil si imela? Jaz sem imela 25mg. Joj sedaj sem se pa že razjokala na tem forumu že na začetku leta.
Želim SREČNO 2010 brez AD-ja
SREČNO

[a*n*a]

pozdravljena Tadeja
 o zdravilih si preberi v rubriki zdravila. AD so antidepresivi AP pa so antipsihotiki.
o zdravilu DEPAKINE pa piše da so antieleptiki. Zanima me ali imaš epileptične napade?
Mogoče pa tako  spiš po teh antieleptikih, kaj meni psihiater na tvoje spanje to ni čisto narmalno.
Jaz sem bila v bolnici na bivši PHP sedaj je to EKI enota  krizne intervencije.
Ko sem jaz tam povedala, da traja moja depresija že 14 let se je psihiatrinja prav nesramno zasmejala, kakor da to ni mogoče. Sicer jaz nisem bila tako slaba kot praviš ti ampak sem šla , da vidim ali mi lahko koako pomagajo , da se rešim te depresije. po koncu zdravljenja sem bila še trikrat slabša kot takrat ko sem šla noter. V BOLNICI NISEM SPALA NITI ENE NOČI KLJUB POMIRJEVALOM KI SO MI GA DALI KO SEM KOMAJ ŠE  HODILA. Shujšala sem 10 kg, ko sem prišla domov sem  po nekaj dnevih začela spati brez pomirjeval in uspaval. Rekla sem si dovolj je tega , po enem tednu šla v službo kljub temu da so mi bolniško podaljšali še za mesec. Sedaj je tega dve leti sem še zmiraj v depresiji, vendar se ne dam
kljub hudi tesnobi , čudnim občutkom v glavi , tresenju  itd . vstrajam in hodim v službo  ter doma postorim vse sama.   V MENI PA NI NOBENEGA VESELJA, ZADOVOLJSTVA, VOLJE, pa kaj morem
moram zaradi otrok, Kot je zapisala TRZINKA, tudi moja hčerka je v 3 razredu zapisala, da si želi da bi bila mamica kdaj nasmejana, zat  se trudim kolikor moram, da te žalosti ne kažem pred otroki, vendar mislim , da s v očeh točno vidi počutkje človeka. še drugič kaj več
VZEMI SE V ROKE, ZAČNI DELATI
LP

[Tadeja40]

pozdravljena Tadeja
 o zdravilih si preberi v rubriki zdravila. AD so antidepresivi AP pa so antipsihotiki.
o zdravilu DEPAKINE pa piše da so antieleptiki. Zanima me ali imaš epileptične napade?
Mogoče pa tako  spiš po teh antieleptikih, kaj meni psihiater na tvoje spanje to ni čisto narmalno.
Jaz sem bila v bolnici na bivši PHP sedaj je to EKI enota  krizne intervencije.
Ko sem jaz tam povedala, da traja moja depresija že 14 let se je psihiatrinja prav nesramno zasmejala, kakor da to ni mogoče. Sicer jaz nisem bila tako slaba kot praviš ti ampak sem šla , da vidim ali mi lahko koako pomagajo , da se rešim te depresije. po koncu zdravljenja sem bila še trikrat slabša kot takrat ko sem šla noter. V BOLNICI NISEM SPALA NITI ENE NOČI KLJUB POMIRJEVALOM KI SO MI GA DALI KO SEM KOMAJ ŠE  HODILA. Shujšala sem 10 kg, ko sem prišla domov sem  po nekaj dnevih začela spati brez pomirjeval in uspaval. Rekla sem si dovolj je tega , po enem tednu šla v službo kljub temu da so mi bolniško podaljšali še za mesec. Sedaj je tega dve leti sem še zmiraj v depresiji, vendar se ne dam
kljub hudi tesnobi , čudnim občutkom v glavi , tresenju  itd . vstrajam in hodim v službo  ter doma postorim vse sama.   V MENI PA NI NOBENEGA VESELJA, ZADOVOLJSTVA, VOLJE, pa kaj morem
moram zaradi otrok, Kot je zapisala TRZINKA, tudi moja hčerka je v 3 razredu zapisala, da si želi da bi bila mamica kdaj nasmejana, zat  se trudim kolikor moram, da te žalosti ne kažem pred otroki, vendar mislim , da s v očeh točno vidi počutkje človeka. še drugič kaj več
VZEMI SE V ROKE, ZAČNI DELATI
LP

Draga ana
Šele sedaj sem videla tvoje sporočilo. Se ti opravičujem. Vprašala si me, če imam epileptične napade, ne nimam jih nikoli jih nisem imela. (Moram potrkati). Zakaj mi je pa dal potem ta Depakine pa ne vem. Saj v kratkem imam zopet pri njemu kontrolo in ga bom vprašala za ta Depakine. Ta Propranalol, ko ga jemljem sem jemala 3x1 na dan sedaj pojem samo 1,5 tab. na dan. Sem vesela, da mi je že to uspelo. Samo, ko se pa zbudim je pa kriza, ker imam takoj tesnobo v prsih in to hudo, da takoj moram pojesti Effectin in potem je boljše. Zakaj pa nisi mogla spati v bolnici? So tam grozni in bogi bolniki a ne? Ko tisto gledaš ti ga lahko še zalaufa vsaj meni. Veliko jih slišim, ko gredo v bolnico, da pridejo 3x slabši domov. Ena mi je povedala pri psihiatru kako je bila v bolnici tri mesece, da je bila dva meseca v komi oz. sploh ni vedela kaj se dogaja, ampak je bila privezana na postelji. Je povedala, da je shujšala za več kot 20kg. Jezus Marija bog ne daj nikomur. Žalostno je pa to, ko mi je razlagala, da okoli nje oz. sosedje in vaščani vedo, da je na živcih zbolela in, da se ji posmehujejo in jo nočejo pozdravljati, da se delajo norca iz njih. Je pa po poklicu med. sestra. Tudi jaz imam zdravstveno šolo ampak človek enostavno sam sebi ne more pomagati niti domačim, druga stvar je, če si v službi, če se ukvarjaš z  drugimi pacienti, če pa z tvojimi domačimi tega ne morem in sem popolnoma nevedna kot, da ne bi imela zdravstvene šole. Se izgubiš in pika. Kako si pa ti lahko tako delala? Jaz ne bi mogla iti v službo, če bi mi dali milione evre. Jaz imam težave z vratno hrbtenico in me čaka operacija zelo rizična, ko to dam skozi, če se bo vse izteklo kot mora biti potem bom tudi jaz šla v boj, da se odvadim jemanja zdravil, ker sedaj ne morem, ker imam te težave in neznosne bolečine in mi udari še bolj na živce. Verjamem ti, da ti je hčerka v šoli tako napisala. Saj moj prvošolček tudi pove, mami zakaj si tako žalostna in potem mi, da zagon in, ko vidi, da sem v formi, da delam mi takoj pomaga pa lupčka itd. Tako se mi zasmili, da bi jokala cele dneve in cele noči zaradi otrok. Ker to me močno boli, ko mi tako pove. Potem še tako dolgo spim tako, da bi najrajši sama sebe grizla, ko se zbudim. Si še kaj piševa. Oglasi se kaj ana vesela bom tvoje pošte.
Lepo se imej in lepe pozdravčke:) 

[mucek]

Dragi moji sotrpini,

Ko si na dnu, je res zelo težko, ampak verjemite mi, da gre vsak dan na bolje. Izhod iz tega je. 
Na začetku že pride upoštev veliko spanja, potem pa počasi korakati navzgor. Ne razmišljat kako je hudo, pač pa , kaj je tisto kar me veseli. Veseli bodite za pridne  in zdrave otroke , ti so vaše največje bogastvo, dobrega partnerja, ki vas posluša in razume. Poiščite ljudi, ki vas razumejo, med njimi se boste počutili veliko bolje kot med tistimi, ki ne.  Narava in čas sta najboljša zdravnika, pa topla beseda.
Zanesite se tudi na to, da bodo zdravila pomagala in da bo vaše razpoloženje vsak dan boljše. Veselite se svojih uspehov, pohvalite se zanje, bodite ponosni, pa čeprav samo za 15 minut dobrega ali boljšega počutja. Moja bivša zdravnica je rekla, ko sem bila sama v takem stanju, da je najtežje začeti, tako kot pri zagonu avtomobila, ki porabi veliko več energije za zagon, kot potem ko motor steče. Ko steče, resnično steče, pa še občutek ob tem je dober.
Predvsem pa bodite ponosni nase. V življenju se se morali šoočiti z takšnimi in drugačnimi težavami, pa ste vse lepo rešili in tudi to boste.
Pogum velja, pa tudi samozavest bo rasla.

Vsem skupaj želim čim boljše razpoloženje.
Mucek

[a*n*a]

Kako si kaj Tadeja, oglasi se kaj?
lep pozdrav ana
 

[trzinka]

Tadeja, kam si nam ušla

[Tadeja40]

Kako si kaj Tadeja, oglasi se kaj?
lep pozdrav ana
 

Pozdravljena
Tukaj sem napišem kaj več malo kasneje, da pridem k sebi sem ravno prišla od psihiatra..... Hvala za tvojo skrb in, ker si se spomnila name....
lp, 

[Tadeja40]

Tadeja, kam si nam ušla

Ojla trzinka

Tukaj sem sem ravno prišla od psihiatra. Vam napišem kaj več, ko se malo odpočijem. Hvala, ker se spomniš name:)
lp,  

[trzinka]

  Tadeja, sam da si se oglasila

Pa kaj poročaj, ko boš pri volji.

[Tadeja40]

Tadeja, sam da si se oglasila

Pa kaj poročaj, ko boš pri volji.

Draga trzinka

Sem mislila, da bom pri volji, da vam napišem o meni kako in kaj pa ni volje.... Upam, da bo jutri volje in se bom potrudila, da ti oz. vam sporočim kako in kaj in kaj se dogaja z mano.
Hvala ti in ostalimi enako.....

Zlati ste!
 

[Tadeja40]

Tadeja, sam da si se oglasila

Pa kaj poročaj, ko boš pri volji.

Draga trzinka

Sem mislila, da bom pri volji, da vam napišem o meni kako in kaj pa ni volje.... Upam, da bo jutri volje in se bom potrudila, da ti oz. vam sporočim kako in kaj in kaj se dogaja z mano.
Hvala ti in ostalimi enako.....

Zlati ste!
 

Pa še nekaj. Vidim, da sem dala ogromno teh poskočnih smeškotov. Samo jaz žal nisem poskočna kot te naši poskočni smeškoti.....
lp, 

[Slavka]

No Tadeja, zagotovo si pa na dobri poti, da postaneš 
Ko boš pri volji, pa le napiši kaj 

[trzinka]

Mene pa tile smeškoti razveselijo, čeprav nisem vedno dobre volje. So mi tko luštni

[Tadeja40]

Pozdravljene moje sotrpinke!

Malo sem pri volji in sem rekla, da vam se takoj oglasim, da vam napišem moje nadaljne postopke.... Najprej vam lahko napišem, da hvala bogu ne spim več tako dolgo kot sem spala. Samo od sebe je tako prišlo. Si navijem recimo na mobitelu, da me budi recimo ob 10 uri in slišim mobitel, prej pa bi lahko bombo vrgel pa se ne bi zbudila, lahko bi me še nekdo nesel iz postelje pa ne bi vedela. Joj kako je to hudo, kako je to mučno, včasih mi je prišlo, da bi sama sebe grizla. Pred 14-timi dnevi sem se počutila katastrofalno zelooooooooo slabo in nisem vedela več kaj početi. Jemala sem Efektin ER 75mg. 2x1 in Depakine 300mg 1x1 Propranalol 2x1 in Lexsaurin. po potrebi. Tako hudo mi je bilo, da sem mislila, da me bo pobralo, nisem imela sploh apetita in še sedj ga nimam ampak se posilim in jem. Samo bi čepela v enem kotu in nekaj premišljujem in ne vem kaj. Ne ljubi se mi nič. Nikamor ne grem sem samo doma kot, da bi me kdo privezal, pa mi mož pravi, da naj grem malo ven pa me bodri ampak vseeno to je mučno in ne gre in ne. Depresija dela svoje. No, včeraj mi je psihiater dejal, da je to Anksioznost. Jaz sem pa mislila, da je to depresija. Saj sploh ne vem kaj pomeni Anksioznost, če katera ve, prosim, če mi lahko razloži. No, da se vrnem malo nazaj, ko mi je bilo tako hudo potem nisem vedela kaj početi, zdravila ne pomagajo sem mislila, da bom morala v Idrijo. Nato sem sama od sebe povečala dozo Efektina in sem vzela še enega dodatnega torej 3x po 1 kapsulo. Naslednji dan kličem mojega psihiatra in mu povem kakšno stanje je in sem mu povedala, da sem vzela eden Efektin več in mi pove, da je dobro in da mi nič ne more škoditi. Nato sem vzela malo kasneje še Depakine in mi je že bilo malo boljše. Tako mučno mi je bilo, da sem se začela potiti sem bila vsa mokra in potem me grabi mrzlica. Ful me je zeblo. Bog ne daj nikomur takšno trpljenje. Ne privoščim niti mojemu največjemu sovražniku. Sedaj sem bila že 2x pri psihiatru v dveh tednih, ker me je naročil na kontrolo takoj čez 14 dni, da vidi kakšna zadeva je in, da mi napiše izvid za zdravniško komisijo, da nisem zmožna za delo. Dobila sem izvid od magnetne resonance, ki ne kaže nič dobrega, operacija sledi samo ne vem kdaj, jutri izvem, ko grem k nevrokirurgu v Ljubljano. Bom videla kaj se bova zmenila z nevrokirurgom kaj bo predlagal. Psihiater je pogledal izvid in je skomignil z glavo in ga vprašam, če meni, če bo op. mi pove, da se bo odločil nevrokirurg, pa saj ga razumem on meni tega ni želel povedati, da se ne sekiram preveč. Najprej je rekel, da misli, da bo potem pove ne vem bomo videli kaj se bodo odločili v Ljubljani in sem zopet naročena k psihiatru čez 1. mesec in ko sem šla ven mi je lepo roko podal in zaželel srečo, da se lepo konča v Ljubljani. Je rekel, da drži pesti. Ko sva se pogovarjala je rekel, da se boji, da bo lažje bilo porihtati moja vratna vretenca kot psiha. Tudi jaz mislim tako. Pa kaj, ko mi psiha ne dovoli, da sem dobrovoljna, da bi bila sedaj nekaj pretirano vesela. Saj doma naredim vse, pospravim, zlikam skuham itd. Ampak ne z nekim veseljem vse na silo, pa kaj čem, če moram.... Saj sama sebi dopovedujem, da bo boljše, da to ni dobro zame in da se moram ohrabriti oz. opogumiti in sama sebi obljubim in na koncu ni nič iz tega. Kot, da ne bi si nič obljubila, enostavno ne gre. Se vrtim v začaranek krogu, ki ne veš, kje je izhod, da prideš ven....  Psihiater mi je rekel, da naj jemljem ta zdravila in potem bova videla kaj bova oz. kako se zdraviti naprej z to psiho, če bom imela op. in kako in kaj bo in rekel mi je, da mora nekaj napisati za anestezista, da ve kakšno dozo narkoze mi dati.
Drage moje prijateljice, naj mi katera malo napiše oz. razloži kaj je to Anksioznost, kako se to lahko zdravi, ali moraš v bolnišnico? Res me skrbi.... No, sedaj sem vam napisala celi roman. Se vam še oglasim oz. piše,. Hvala vsaki posebej, ki ste me pogrešale in vprašale zame, ker to mi veliko pomeni...
Lepo vas pozdravljam!

p.s. Kako ste pa ve? trzinka kako je? ana? Slavka? itd. Če sem katero pozabila omeniti se opravičujem:)
Vsaki pošiljam po eno rožico za lep dan:)